<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Športne proteze za tek</dc:title><dc:creator>Adamič,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlović,	Monika	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>amputacija</dc:subject><dc:subject>protetična stopala</dc:subject><dc:subject>tekaške proteze</dc:subject><dc:description>Uvod: Človeško telo je oblikovano za gibanje, zato človek potrebuje gibanje za ohranjanje zdravja. Načinov, kako se izogniti akutnim in kroničnim boleznim ter s tem ohraniti zdravje, je več. Spodbujanje oseb z amputacijami k športnim aktivnostim pripomore k njihovi večji samostojnosti. Amputacija je odsotnost okončine zaradi prirojenih ali pridobljenih stanj. Stanja so lahko prirojena okvara, rakavo obolenje, srčno-žilne bolezni ali infekcije. Stopnjo amputacije določamo glede na sklep oziroma kost skozi katero potekajo. S protezo nadomestimo manjkajoči del okončine. Glede na funkcijsko kategorijo se posamezniku priporoča protetične komponente. Športna protetična stopala za tek so najpogosteje v dveh oblikah, v obliki črke C in črke J. Namen: Namen diplomskega dela je bil na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature kot tudi dostopnih izdelkov na trgu predstaviti protetična tekaška stopala in njihovo uporabo pri osebah z amputacijo spodnjih okončin. Metode dela: Literaturo smo iskali v angleškem jeziku v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect Web of Science, Google Učenjak in z iskalnikom Google. Uporabili smo iskalni niz (sprint OR run) AND (prosthesis OR prostheses) AND (foot). Vključili smo prosto dostopne članke, objavljene v zadnjih 10 letih, ter članke in raziskave, ki se navezujejo na športna tekaška stopala. Rezultati: V diplomsko delo smo vključili 18 člankov. Avtorji vseh vključenih raziskav so obravnavali športna stopala za tek. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da uravnava protetičnega stopala v sagitalni ravnini vpliva na togost stopala, dolžino in frekvenco koraka ter vračanje energije. Na togost stopala vpliva tudi velikost obremenitve. Dolžina koraka se pri okončini z in brez amputacije poveča s povečanjem hitrosti. Stran amputacije ne vpliva na tekaški izid. Pomembno razliko so opazili med posamezniki z enostransko ali obojestransko amputacijo. Za tek niso primerna vsakdanja stopala, ampak namenska stopala. Za prihodnje raziskave se nam zdi pomembna natančna navedba vseh podatkov o preiskovancih in njihovih športnih stopalih, poenotenje sistema ocenjevanja togosti stopal, večji vzorec in več raziskav na področju uravnave in oblike stopal ter primerjave oseb z in brez amputacij in stopal med seboj.</dc:description><dc:publisher>[P. Adamič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-22 07:45:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140990</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 617.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 117629</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 122609667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
