<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza ostankov metalurških procesov na najdišču Cvinger pri  Dolenjskih Toplicah</dc:title><dc:creator>Makovec,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Črešnar,	Matija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Burja,	Jaka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pirometalurgija</dc:subject><dc:subject>starejša železna doba</dc:subject><dc:subject>Dolenjska</dc:subject><dc:subject>železo</dc:subject><dc:subject>žlindra</dc:subject><dc:subject>talilna peč</dc:subject><dc:subject>analiza arheološke žlindre</dc:subject><dc:description>Analiza ostankov metalurških procesov je tesno povezana z znanjem o 
metalurških procesih. Osnovna surovina metalurških procesov je ruda in glavni
produkt kovina. V našem primeru je ta kovina železo. Kot stranski produkt pri
metalurških procesih nastaja žlindra. V poglavju o pirometalurgiji so
predstavljene njihove osnove. Ostanki rude, žlindre in sten talinih peči in/ali
kovaških ognjišč so dokaz o prisotnost i metalurške dejavnosti na arheološkem
najdišču. Če se kovaška ognjišča redkeje spreminjajo, se talilne peči v
arheologiji razlikujejo glede na časovna obdobja in načine izdelave.
Najpogostejši ostanek metalurških procesov je žlindra. Ta se v arheologiji
zaradi lažjega razumevanja njenega nastanka deli na različne tipe. Pri osnovni
razdelit vi jo delimo na kovaško in talilno žlindro. Takšna razdelitev je
osnovana na ločevanju dveh osnovnih metalurških procesov, taljenja in
kovanja. Tehnologija pridobivanja železa se je čez zgodovino spreminjala. Za
potrebe študije je pomembno predvsem razumevanje prazgodovinskega
železarstva. Železo je bilo odkrito na Bližnjem vzhodu in se je širilo proti
Evropi ob koncu bronaste dobe. Tako je znanje o železu doseglo tudi naš 
prostor. Na ozemlju današnje Slovenije je bilo v času železne dobe kar nekaj
železarskih središč. Eno izmed pomembnejših je predstavljal ravno Cvinger pri
Dolenjskih Toplicah. Tu so bili med raziskavami, ki so delno potekale tudi v
okviru študijskega procesa na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete
Univerze v Ljubljani, pridobljeni ostanki metalurških procesov, kasneje
uporabljeni v analizah. Raziskave na najdišču potekajo s prekinitvami že od 19.
stolet ja. Sistematične raziskave z interdisciplinarnim pristopom pa so začeli
izvajati proti koncu 20. stoletja. Namen magistrskega dela je ugotovitev
prisotnosti različnih postopkov obdelave železa in verjetno lokacijo
proizvodnje s pomočjo makroskopske analize ostankov metalurških procesov.
Pri tem so bili uporabljeni predvsem podatki in najdbe, pridobljeni z
arheološkimi površinskimi pregledi in arheološkimi izkopavanji.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-22 07:45:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140984</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 507186</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
