<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinek 6-tedenske vadbe na kritično hitrost plavalcev</dc:title><dc:creator>Košak,	Anemari	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štrumbelj,	Boro	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plavanje</dc:subject><dc:subject>kritična hitrost</dc:subject><dc:subject>vzdržljivost</dc:subject><dc:subject>anaerobni prag</dc:subject><dc:description>Večina testiranj za določitev anaerobnega in aerobnega praga in spremljanje napredka plavalcev poteka z merjenjem vsebnosti laktata v krvi, kar pa lahko predstavlja problem, saj gre za invazivno metodo, prav tako pa vsi trenerji nimajo možnosti uporabe teh testov. Tako se je v zadnjem obdobju povečala uporaba neinvazivnih metod testiranj. Med metodami, ki se uporabljajo za določanje intenzivnosti vadbe, najbolj izstopa uporaba kritične hitrosti predvsem zaradi močne povezanosti z intenzivnostjo, ki ustreza vsebnosti laktata 4 mmol/l in aerobno zmogljivostjo. Glavni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti učinek izbrane 6-tedenske vadbe na kritično hitrost plavalcev, ali se hitrost plavanja na kritični hitrosti na koncu poveča ter ugotoviti, kakšna je razlika med plavalci, ki so del vadbe plavali počasneje od določene kritične hitrosti in tistimi, ki so plavali na izračunani kritični hitrosti. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kakšne vsebnosti laktata dosežejo plavalci pri plavanju s kritično hitrostjo skozi daljši čas. V raziskavi je sodelovalo 14 plavalcev in plavalk Plavalnega kluba Olimpija, ki so najprej izvedli testiranje za izračun kritične hitrosti, nato pa je sledilo obdobje šestih tednov vadbe na kritični hitrosti. Na koncu je sledilo ponovno testiranje za izračun kritične hitrosti. Ugotovili smo, da je 6-tedenska vadba statistično značilno izboljšala le hitrost plavanja na 200 m razdalji pri eksperimentalni skupini (0,1 m/s višja hitrost), medtem ko je pri kontrolni skupini prišlo do poslabšanja hitrosti (-0,03 m/s). Eksperimentalna skupina ni dosegla boljših rezultatov na daljši razdalji plavanja (400 m), kontrolna skupina pa je svoje rezultate poslabšala. Po koncu vadbe se je število zaveslajev na 400 m statistično značilno zmanjšalo (-0,8 zaveslaja), kar pomeni, da so plavalci izboljšali učinkovitost zaveslaja. Večjih sprememb v vsebnosti laktata v krvi po odplavani izbrani seriji 20 x 100 m skozi 6-tedensko obdobje vadbe nismo zaznali pri nobeni izmed skupin.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-22 07:15:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140943</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 40528</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 123979779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
