<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ali je za kmetijo bolj primerno kompostiranje ali lakto-fermentiranje lastnega hlevskega gnoja?</dc:title><dc:creator>Pacek,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelič,	Rok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mlečno-kislinska fermentacija</dc:subject><dc:subject>aerobno kompostiranje</dc:subject><dc:subject>bokaši</dc:subject><dc:description>Gnojenje je osnovni ukrep za ohranjanje rodovitnosti tal in za doseganje optimalnega pridelka. Zaradi nizkih stroškov mineralnih gnojil, se kmetje v manjši meri odločajo za gnojenje z organskimi gnojili, predvsem s tržnimi, ali gnojijo na načine, pri katerih ni optimalnega izkoristka hranil, s čimer lahko slabimo življenje v tleh, izgubljamo rodovitnost tal in si večamo stroške gnojenja. Zelo pomembne pri gnojenju z organskimi gnojili so fizikalne in kemijske lastnosti ter biološka stabilnost gnojila. Zato sem se odločil raziskati ali je za kmetijo bolj primerno kompostiranje ali lakto-fermentiranje lastnega gnoja. V diplomskem delu opišem procesa aerobnega kompostiranja in pretežno anaerobne lakto-fermentacije gnoja. Primerjal bom končni produkt, ki je nastal pri posameznem procesu. Poleg tega pa bom primerjal, katera vhodna surovina, goveji gnoj ali gospodinjski odpadki, je primernejša za posamezni postopek predelave in uporabo na kmetiji.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-21 07:17:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140882</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 211638</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 125865475</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
