Vpliv gozdne mikroklime na sukcesijski razvoj pritalne vegetacije v eksperimentalnih sestojnih vrzelihMuršec Pitamic, Jaka (Avtor) Diaci, Jurij (Mentor) Rozman, Andrej (Komentor) mikroklimavrzelsukcesijaekološki dejavnikipritalna vegetacijaAntropogeni visokogorski gozdovi se zaradi sukcesijskih stadijev z bujno zeliščno plastjo in slabo razkrojenega organskega dela tal težko pomlajujejo. Pod Veliko Kopo je bilo v šestih vrzelih s premerom dveh drevesnih višin postavljenih 252 ploskvic velikosti 1 × 1 m, ki so bile znotraj vsake vrzeli razdeljene na šest položajev (na štiri smeri neba, center vrzeli in pod sklenjenim sestojem). Ploskvice so bile treh vrst: naključno postavljene, s prisotnim mladjem in s prekopanim vrhnjim slojem tal. Tri od šestih vrzeli so bile ograjene. V nalogi so bile preučevane razlike v ekoloških dejavnikih (svetlobi, temperaturi, zračni in talni vlagi) in strukturi vegetacije med vrzelmi in med položaji znotraj vrzeli. Rezultati kažejo, da se ekološki dejavniki in zmes zeliščne vegetacije po vrzelih in posameznih položajih razlikujejo. Rod šašuljic je bil v zeliščni plasti najmočneje zastopan in je najmočneje zastiral tla v centru vrzeli (Me = 41,3 %), kamor prispe največ svetlobe. Največje zastiranje mladja je bilo pod sestojem. Zastiranje šašuljic in mladja je bilo v šibki negativni korelaciji (rho = - 0,27). Pritalna vegetacije je v sukcesiji nastopila hitro in močno, zato naj bo odpiranje sestojev postopno. Ellenbergove fitoindikacijske vrednosti niso odražale realnih rastiščnih razmer.[J. Muršec Pitamic]20222022-09-21 07:16:09Diplomsko delo/naloga140868UDK: 630*2+630*1(043.2)=163.6VisID: 211624COBISS_ID: 122238211sl