<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mehanske lastnosti ortopedskih materialov</dc:title><dc:creator>Lenarčič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohinc,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sever Škapin,	Andrijana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>ortotika in protetika</dc:subject><dc:subject>materiali</dc:subject><dc:subject>mejni kot</dc:subject><dc:subject>hrapavost</dc:subject><dc:subject>zeta potencial</dc:subject><dc:subject>natezna trdnost</dc:subject><dc:description>Uvod: Na področju ortotike, bolj natančno na področju ortopedskih vložkov, uporabljamo različne naravne kot tudi umetne materiale. Izbira materiala temelji na različnih mehanskih in površinskih lastnostih materiala, kot so: mejni kot, barva, hrapavost, trdota, natezna trdnost, zeta potencial in gostota. Izbira materiala je odvisna od potrebe pacienta. Namen: Določiti površinske in mehanske lastnosti penjenih in nepenjenih polimerov, ki se veliko uporabljajo v ortotiki in protetiki. Metode dela: Uporabili smo šest različnih materialov, natančno štiri penjene polimere: penjen polietilen, Poliform, Nora (EVA), prešano pluto in dva nepenjena polimera: polietilen in polipropilen. Vsem materialom smo določili  mejni kot, barvne vrednosti, natezno trdnost, trdoto, zeta potencial in hrapavost. Z merjenjem mejnega kota na površini smo določili hidrofobnost oziroma hidrofilnost materialov. Pri barvnih vrednosti smo določili parametre CIE L*, a* in b*. Izmerili smo Youngov modul, natezno trdnost, raztezek in plastičnost materialov. Trdoto smo določili po metodi Shore A. Izmerili smo tudi topografije površin in določili Ra (aritmetično srednjo hrapavost) in Rq (kvadratična srednja hrapavost). Velikost zeta potenciala pa smo dobili z meritvijo pretočnega potenciala. Vsak material smo pomerili večkrat, nato pa smo izračunali povprečno vrednost ter standardni odklon. Rezultati: Najbolj hidrofoben material je zaprto celični PE. Poliform in penjen PE sta najbolj barvita materiala. Nora in pluta se po barvi približata barvi porjavele in rjave kože, medtem ko barva PE in PP ustreza barvi običajnega tipa kože. Poliform in penjen PE se ujemata s svetlejšo barvo kože. Natezna trdnost in trdota sta bile najvišje pri PE in PP. Največji negativni naboj je imel PE. Hrapavost pa je bila najbolj izrazita pri penjenem PE. Najmanjša hrapavost pa je bila pri PP. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da se penjeni in trdni materiali glede na mehanske lastnosti med seboj razlikujejo. Na splošno bi lahko rekli, da je izbrani PE v primerjavi z izbranim PP vzorcem trši, bolj hidrofoben, z višjo natezno trdnostjo, bolj negativno nabit in ima manjšo hrapavost. Med skupino penjenih polimerov pa je v veliki meri odstopal penjeni polietilen.</dc:description><dc:publisher>[A. Lenarčič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-18 07:46:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140812</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 617.3</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 117101</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 122454019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
