Aktivnosti zdravstvene nege ob sprejemu v psihiatrično bolnišnico brez privolitveHace, Lana (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaduševno zdravječustvena stiskahospitalizacija proti voljiintervencije zdravstvene negeUvod: Duševne motnje predstavljajo velik zdravstveni problem, saj povzročajo tretjino svetovne invalidnosti. Vplivajo tudi na posameznikovo razmišljanje, počutje, razpoloženje ali vedenje ter povzročajo trpljenje. Hospitalizacija proti volji se uporablja pri pacientih, ki trpijo za duševno motnjo in so sprejeti v psihiatrično bolnišnico brez njihove privolitve. To je sporen, vendar včasih nujen postopek. Pri pacientih z duševno motnjo lahko hospitalizacija brez privolitve povzroča psihično stisko. Namen: Z diplomskim delom želimo prikazati, s katerimi psihičnimi stiskami se soočajo pacienti z duševno motnjo, ki so sprejeti v psihiatrično bolnišnico brez njihove privolitve ter opredeliti aktivnosti zdravstvene nege za zmanjševanje in obvladovanje njihove psihične stiske. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature v angleškem in slovenskem jeziku. Iskanje je potekalo preko portala DiKUL, v podatkovnih bazah Medline, ScienceDirect, Cinahl in Google Scholar. Vključitveni kriteriji so bili, da je literatura v angleškem ali slovenskem jeziku, da je literatura objavljena od leta 2007 do leta 2022, in da je omogočen celoten dostop besedila. Analizirali smo 13 člankov. Rezultati: Hospitalizacijo brez privolitve pacienti doživljajo kot stresno in jo pogosto spremljajo negativna čustva, kot so: žalost, osamljenost, občutek nemoči in obupa. Manjši del pacientov doživlja pozitivna čustva, kot sta olajšanje in varnost. Vloga izvajalcev zdravstvene nege je zelo pomembna, saj lahko z aktivnostmi zdravstvene nege obvladujejo in zmanjšujejo psihične stiske. Izkazovanje skrbi in empatije do pacienta, aktivno poslušanje in spodbujanje pacienta v procesu zdravljenja pripomore k zmanjševanju psihične stiske. Pomembno je tudi ustvarjanje terapevtskega odnosa med izvajalci zdravstvene nege in pacientom. Razprava in zaključek: Obstajajo dokazi, da se pacienti z duševno motnjo ne odločajo za zdravljenje. Eden od razlogov je stigma, ki vpliva na diskriminacijo in izključenost pacientov z duševno motnjo. Stigma in duševna motnja pa ne vplivata samo na paciente z duševno motnjo, ampak tudi na njihove pomembne bližnje. Vloga izvajalcev zdravstvene nege je pri obravnavi pacientov z duševno motnjo, ki so bili hospitalizirani brez privolitve, zelo pomembna, saj lahko uspešno in pozitivno vplivajo nanje, prav tako pa na njihove pomembne bližnje.[L. Hace]20222022-09-18 07:45:54Diplomsko delo/naloga140805VisID: 117096COBISS_ID: 120949763sl