<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Laški fižol (Phaseolus coccineus L.)</dc:title><dc:creator>Podgrajšek,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slatnar,	Ana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>laški fižol</dc:subject><dc:subject>Phaseolus coccineus</dc:subject><dc:subject>morfološke lastnosti</dc:subject><dc:subject>pridelava</dc:subject><dc:subject>uporaba</dc:subject><dc:description>Laški ali turški fižol (lat. Phaseolus coccineus L. syn. Phaseolus multiflorus Willd) spada med svetovno manj znane razširjene stročnice. Izvira iz Srednje in Južne Amerike. V Kolumbovem času so ga Španci prinesli v Evropo, od koder se je razširil po vsem svetu. Priljubljen in razširjen je tudi v Sloveniji, kjer se prideluje kot enoletnica. Laški fižol je prepoznaven po svojem bogatem cvetju in velikih semenih. V primerjavi z navadnim fižolom laški fižol vznikne pri hladnejših temperaturah in se zato lahko sadi prej in na hladnejših območjih. Laški fižol je tujeprašnica, zato je prisotnost žuželk, predvsem čebel in čmrljev, pomembna pri opraševanju. Vplivajo tudi na nastavek in količino strokov. Slednji se obirajo sproti, da se spodbudi rast novih strokov in s tem dodatno poveča količina pridelka. S pomočjo genetskih analiz in genskega inženiringa se lahko s to stročnico izboljšajo druge vrste fižola. Dober primer je vnos tolerance na nizke temperature in številne bolezni pri navadnem fižolu.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-18 07:15:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140796</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 211298</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 125531651</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
