Uvodna motivacija pri pouku književnostiČuk, Maruša (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) motivacijaInterpretacija umetnostnega besedila je osrednja metoda pouka književnosti. V slovenski javni osnovi šoli je v uporabi komunikacijski model pouka, ki ga sestavljajo faze šolske interpretacije. Prva izmed njih je uvodna motivacija, katere namen je pripraviti učence na literarno doživetje ter usmeriti njihovo razpršeno energijo in pozornost. Uvodna motivacija lahko svoj namen doseže, le če se učitelj nanjo ustrezno pripravi in jo tako tudi izvede. Priprava na uvodno motivacijo učiteljem daje veliko svobode in prostora za ustvarjalnost, zato lahko za vsako literarno delo izberemo svojo vrsto uvodne motivacije. Kakovostna priprava uvodne motivacije ni odvisna le od znanja, ki ga imajo učitelji o tematiki, ampak tudi od njihovega odnosa do te učne faze. V ta namen smo v magistrskem delu preučevali odnos razrednih učiteljev do uvodne motivacije pri pouku književnosti. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Vzorec so predstavljali učitelji razrednega pouka slovenskih osnovnih šol, ki so aktivno poučevali v šolskem letu 2021/22. Spletni anketni vprašalnik je izpolnilo 106 razrednih učiteljev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da razredni učitelji v povprečju dobro poznajo posledice pomanjkanja učne motivacije, saj je bilo povprečno strinjanje s trditvami, ki govorijo o posledicah pomanjkanja učne motivacije, zaokroženo na odgovor niti se strinjam niti se ne strinjam in dvakrat na odgovor strinjam se. Razredni učitelji v povprečju zelo dobro poznajo vlogo in namen uvodne motivacije, a kljub temu jih slaba petina trdi, da uvodne motivacije ne izvajajo vedno ali vsaj zelo pogosto. Pri veliki večini učiteljev razlog za neizvajanje ni mnenje, da se jim uvodna motivacija ne zdi potrebna, ampak to, da imajo premalo časa za jemanje snovi, da nimajo dovolj časa za poglobljeno pripravo na uro ali pa jih zmanjkuje idej. Večina učiteljev nameni pripravi uvodne motivacije do 5 ali od 5 do 10 % celotne priprave na učno uro književnosti, uvodno motivacijo pa pri uri izvedejo v 5 ali 10 minutah. S pomočjo rezultatov raziskave smo ugotovili, da je pogosteje uporabljena jezikovna vrsta uvodne motivacije kot nejezikovna. Od tega so najpogosteje izvajane izkušenjska, predstavna in besedna uvodna motivacija. Razlike med skupinami z različno delovno dobo glede pogostosti izvajanja posamezne vrste uvodne motivacije smo preverili s t-testom za neodvisne vzorce. Ugotovili smo, da se od jezikovnih uvodnih motivacij v povprečju najpogosteje izvajanje izkušenjska, besedna in predstavna uvodna motivacija, najredkeje pa zgodbena in medbesedilna, čeprav skupina z delovno dobo od 36 do 42 let v tem izstopa. Od nejezikovnih uvodnih motivacij je najpogosteje zastopana uvodna motivacija, ki vključuje gibalne igre, z izjemo v skupini z najvišjo delovno dobo, kjer je najpogosteje izvajana uvodna motivacija, ki vključuje likovno ustvarjanje. V povprečju skupina z najvišjo delovno dobo v primerjavi z drugimi pogosteje izvaja nejezikovno uvodno motivacijo. Pripravili smo priporočila za pripravo in izvedbo uvodne motivacije pri književnosti.20222022-09-18 03:48:59Magistrsko delo/naloga140749COBISS_ID: 121637123sl