Varovanje krajinskega parka Logarska dolina ob spremembah kulturne krajineKrašovic, Tina (Avtor) Kozorog, Miha (Mentor) antropologija krajinekrajinski park Logarska dolinaohranjanje in varovanjeokoljske spremembeteorija akter-mrežaVarstvene organizacije kulturno krajino pogosto razumejo kot naravo, ki jo je preoblikoval človek, čas pospešenih okoljskih sprememb, v katerem živimo, pa narekuje tudi drugačen pogled: da nečloveški dejavniki (vremenski pojavi, kot so ujme in suša, biotske spremembe) vplivajo na to, s katerimi dejavnostmi se bo ukvarjal človek in kako bo upravljal s svojim okoljem. Magistrsko delo sledi nečloveškim okoljskim dejavnikom, ki vplivajo na način opravljanja gospodarskih dejavnosti prebivalstva v krajinskem parku Logarska dolina in ugotavlja, ali so se te zaradi okoljskih sprememb kakor koli spremenile. Predvsem pa osvetljuje nujnost vključevanja nepredvidljivih okoljskih dejavnikov, ki usmerjajo način življenja tam bivajočih, v sistem varovanja krajine. Poskuša razumeti, kakšno podobo krajinskega parka Logarska dolina narekujejo pristojne varstvene institucije in kako se vanjo umeščajo nepredvidljivi nečloveški dejavniki, omenjeni zgoraj. Navedena vprašanja obravnava s pomočjo teorije akter-mreža, ki predvideva, da neki sistem vzajemnih relacij sestavljajo tako človeške kot tudi nečloveške entitete, pri čemer magistrsko delo preizprašuje razmerja, ki jih entitete krajinskega parka Logarska dolina tvorijo v praksi in ugotavlja, kako (če sploh) ta razmerja upoštevajo varstveni režimi.20222022-09-17 07:47:55Magistrsko delo/naloga140682VisID: 506116sl