<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rimskodobne apnenice</dc:title><dc:creator>Kutnar,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zanier,	Katharina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rimskodobne apnenice</dc:subject><dc:subject>struktura</dc:subject><dc:subject>apno</dc:subject><dc:subject>žganje apna</dc:subject><dc:subject>peč</dc:subject><dc:description>Tema diplomskega dela so rimskodobne apnenice oziroma peči za žganje apna. Apnenice so na splošno eden izmed najpogosteje odkritih ostankov človeške aktivnosti, saj se apno uporablja pri mnogih gospodarskih panogah in je bilo vse od njegovega odkritja pomemben material. Predvsem Rimljani so z množično uporabo betona precej povečali potrebo po njem. V diplomskem delu podrobneje obravnavam sedem najdišč oziroma peči, ki so bile tam najdene. To so apnenice iz dveh najdišč, ki se nahajata v Italiji v neposredni bližini Rima; ti dve najdišči sta Prato della Corte pri Fiano Romani in Belvedere pri Fiano Romano ter pripadata rimskemu mestu Lucus Feroniae. Obravnavam tudi peči iz štirih najdišč, ki se nahajajo v Sloveniji, in sicer Križišče pri Spodnjih Škofijah, Kučar pri Podzemlju, Rabelčja vas pri Ptuju in Hajndl pri Ormožu. Tem sledijo še apnenice iz nemškega najdišča Iversheim ter angleškega Weekley. Skupaj gre za 27 apnenic, ki so datirane od avgustejsko-neronskega obdobja do pozne antike. Prikazal bom, kako izgledajo njihovi ostanki oziroma kaj lahko pričakujemo, ko na terenu naletimo na rimskodobno apnenico.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-17 07:45:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140656</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 506093</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
