<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pomlajevanje rdečega hrasta (Quercus rubra) v gozdu Panovec</dc:title><dc:creator>Bottosso,	Matteo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Roženbergar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jarni,	Kristjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pomlajevanje</dc:subject><dc:subject>rdeči hrast</dc:subject><dc:subject>Panovec</dc:subject><dc:subject>tujerodna drevesna vrsta</dc:subject><dc:description>Tujerodna drevesna vrsta rdeči hrast (Quercusrubra L.) izvira iz Amerike. V Evropo je bila vrsta umetno vnesena leta 1691. V vsej Evropi je prisotna na 350.000 ha, v Sloveniji je četrta najpogostejša tujerodna drevesna vrsta. V Sloveniji so prvi nasadi nastali med letoma 1880 in 1890. V Sloveniji študije o pomlajevanju rdečega hrasta ni, zato smo v naši raziskavi proučevali mladje z vidika gostote, številčnosti in kakovosti. Izbrali smo dva sestoja v gozdu Panovec, ki se uspešno razvijata, sta vitalna in se obilno pomlajujeta. Vrsta se pomlajuje generativno s semeni. Ugotovljena gostota mladja je bila 40.241osebkov na ha. Večina raznosa semena v okoliške sestoje sega do razdalje 25 m. Rdeči hrast je zanimiva drevesna vrsta, ki je v številnih evropskih državah cenjena zaradi svojega kakovostnega lesa. Zaradi hitre rasti in razmeroma dobre odpornosti proti sušibi lahko z vrsto gospodarili tudi v Sloveniji, še posebej na plitvih, kislih in degradiranih tleh.</dc:description><dc:publisher>[M. Bottosso]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-17 07:16:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140646</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 630*2:630*4+630*18+630*17Quercus rubra L. (497.4Panovec)(043.2)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 211113</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 122069507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
