<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Računalniško tomografska perfuzija pri ishemični kapi</dc:title><dc:creator>Osterman,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rus,	Kristina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kaučič,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>ishemična možganska kap</dc:subject><dc:subject>CT perfuzija</dc:subject><dc:subject>CT angiografija</dc:subject><dc:subject>penumbra</dc:subject><dc:subject>infarktno jedro</dc:subject><dc:description>Uvod: V diplomskem delu sva predstavili ishemično možgansko kap in vlogo računalniške tomografije pri diagnosticiranju le-te. S predstavitvijo slikovnega protokola, ki vključuje angiografsko in perfuzijsko slikanje, sva podrobneje raziskali vlogo računalniške tomografije pri zgodnjem odkrivanju ishemične možganske kapi. Namen: Namen diplomskega dela je predstavitev kliničnega protokola CT slikanja pri ishemični možganski kapi ter opis in predstavitev kliničnega primera CT nevroperfuzije. Želeli sva ugotoviti, s katerimi parametri najučinkoviteje ocenjujemo prisotnost in stopnjo ishemične možganske kapi, ter katere so tehnične zahteve za kakovostno izvedbo preiskave. Metode dela: V diplomskem delu sva uporabili deskriptivno metodo oziroma opisno metodo dela in metodo s pregledom literature. Viri, ki sva jih pregledali so bili znanstveni članki, zborniki ter poglavja iz zbornikov in knjižni viri. Iskanje sva izvajali v podatkovnih bazah: Digitalna knjižnica Univerze v Ljubljani, Google Učenjak, Cobiss, ZLibrary, WebMD, PubMed in Radiopedia. Rezultati: Za lažji prikaz postopka sva na podlagi kliničnega primera pacienta predstavili protokol CT perfuzije pri ishemični možganski kapi. Rezultati perfuzijskih map so pokazali odsotnost penumbre, t.i. ishemičnega tkiva. Zaradi veličine infarktnega jedra pacient ni bil primeren za zdravljenje z reperfuzijo. Razprava in zaključek: Protokol, ki ga uporabljava se ni razlikoval s protokoli, ki jih uporabljajo v tuji literaturi. Ugotovili sva, da je med različnimi ustanovami vseeno prišlo do manjših odstopanj v samem zaporedju protokola, ki vpliva na prikaz kontrastnega sredstva v žilah. Parametri za oceno perfuzije so v literaturi opisani enako. Radiološke slikovno-preiskovalne metode so v nekaj letih zelo razvile in napredovale, saj nam današnja programska oprema nudi boljši prikaz in razmejitve med rešljivim tkivom in infarktom.</dc:description><dc:publisher>[T. Osterman, K. Rus]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-16 07:15:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140566</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 116541</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 122806275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
