<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv uporabe metode konstruktivne polemike na stališča in znanje dijakov o volkovih</dc:title><dc:creator>Rovtar,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Peklaj,	Cirila	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomažič,	Iztok	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>volk</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>konstruktivna polemika</dc:subject><dc:description>Dijaki se lahko s pomočjo metode konstruktivne polemike pri pouku biologije naučijo uporabljati biološko znanje pri reševanju naravovarstvenih problemov, kar je ena izmed kompetenc, ki jo predvideva učni načrt za biologijo v gimnazijah. V okviru naše raziskave smo želeli preučiti vplive metode konstruktivne polemike na stališča in znanje dijakov o volkovih. Glede volkov se v Sloveniji pojavljajo konflikti med rejci drobnice in naravovarstveniki, zato smo za primer reševanja problema vzeli ta spor. Raziskavo smo izvedli s 153 dijaki vseh štirih letnikov srednje šole, ki večinoma obiskujejo gimnazijo. Vsi so pred učenjem, takoj po učenju in štirinajst dni po učenju izpolnili vprašalnik, s katerim smo ugotavljali stališča in znanje dijakov o volkovih. Polovica dijakov se je učila z besedili in je možno rešitev problema glede volka iskala individualno. Druga polovica dijakov je sodelovala v manjših skupinicah po 5 ali 6 in je rešitev problema iskala s pomočjo metode konstruktivne polemike. Ugotovili smo, da konstruktivna polemika vpliva na znanje dijakov o volkovih, na stališča pa ne. Znanje dijakov je bilo pri obeh metodah učenja najnižje pred poukom, najvišje takoj po učenju, po štirinajstih dneh pa je bilo višje kot na začetku, a nižje kot takoj po učenju. Ugotovili smo tudi, da imajo dekleta in fantje enaka stališča do volkov in da konstruktivna polemika enako vpliva na stališča in znanje dijakov in dijakinj, delo z besedili pa bolj vpliva na znanje dijakinj. Analiza predlogov za rešitev problema med rejci drobnice in naravovarstveniki je pokazala, da razlike v kompleksnosti in utemeljitvi rešitve med dijaki, ki so se učili po različnih metodah, ni bilo. Najpogostejši ukrep, ki so ga dijaki predlagali, je bil razvoj in postavitev boljših ograj za drobnico.</dc:description><dc:publisher>[J. Rovtar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-15 08:00:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140481</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 37.01</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 210687</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 122116355</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
