<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Disperzija in izbor mikrohabitata bukovega kozlička (Morimus funereus)</dc:title><dc:creator>Gabor,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vrezec,	Al	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Morimus funereus</dc:subject><dc:subject>bukov kozliček</dc:subject><dc:subject>disperzija</dc:subject><dc:subject>izbor mikrohabitata</dc:subject><dc:subject>sledenje</dc:subject><dc:subject>radijski oddajniki</dc:subject><dc:description>Saproksilne vrste žuželk so zaradi intenzivnih gozdarskih praks vse bolj ogrožene. Bukov kozliček (Morimus funereus), kot varstveno pomembna in karizmatična neleteča saproksilna vrsta hrošča, predstavlja dober modelni organizem za preučevanje disperzije slabo mobilnih saproksilnih vrst. Prav tako je za učinkovito varovanje njega in njegovega habitata, od katerega so odvisne tudi številne druge saproksilne vrste, potrebno podrobno poznavanje biologije vrste. Z metodo sledenja z radijskimi oddajniki smo želeli ugotoviti disperzijske zmožnosti bukovega kozlička, vpliv temperature in relativne vlažnosti zraka na njegovo aktivnost in preference do hranilnih rastlin. Bukov kozliček je pokazal nižjo disperzijsko zmožnost od letečih saproksilnih vrst, zato je pomembno, da za namene ohranjanja vrste varujemo večje sklenjene gozdove. Pri nizkih temperaturah je bila mobilnost osebkov izrazito nizka, pri višjih temperaturah pa so bile samice bolj mobilne od samcev. Osebki so se zbirali na in v bližini sveže posekanega lesa, zato je metoda monitoringa bukovega kozlička s štetjem in lovom osebkov na enotah svežega lesa bolj primerna od metode štetja osebkov vzdolž transekta. Skladovnice hlodovine populacijam bukovega kozlička predstavljajo pomembno potencialno grožnjo. Osebki so se najpogosteje zbirali na svežem lesu jelke (Abies alba), ki je bila na območju tudi najbolj razpoložljiva. Pri prehranjevanju so pokazali preferenco do listavcev. Bukov kozliček je bil z metodo spremljanja z radijskimi oddajniki preučevan prvič.</dc:description><dc:publisher>[M. Gabor]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-15 07:16:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140433</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 591</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 210667</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 122093059</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
