Razporeditev vode v tleh na flišni podlagi in vodni status dreves oljke (Olea europaea L.) pri intervalnem in neprekinjenem kapljičnem namakanjuPoplašen, Suzana (Avtor) Pintar, Marina (Mentor) Vodnik, Dominik (Komentor) Namakanjevoda v tlehintervalno namakanjevodni potencialdendrometerNamen magistrske naloge je bil raziskati vpliv potencialne strategije za varčevanje z vodo s pomočjo intervalnega kapljičnega namakanja ob vzdrževanju vsebnosti vode v tleh bližje kritični točki (KT) kot poljski kapaciteti (PK), t. j. deficitnega upravljanja količine talne vode (DUKTV). V oljčniku na Serminu s tlemi na flišni podlagi, meljasto glinaste teksture (PK 40 vol. %, KT 30 vol. %) sta bili 2021 vzpostavljeni dve strategiji namakanja: intervalno (I) in neprekinjeno (N) podzemno kapljično namakanje ter nenamakano, kontrola (K). Pri I smo namakali v treh ali štirih intervalih z enournimi odmori. Proučevali smo vpliv DUKTV na razporejanje vode v talnem profilu, na vodni potencial rastlin (VP) (datumi vzorčenja za oboje so bili 29. 6., 16. 8. in 15. 9.) in na spremembo obsega debla (OD), kjer so bile ves čas polurne meritve. Vsebnost vode v tleh (VV) smo gravimetrično izmerili na 15, 35 in 55 cm globine v oddaljenosti 10, 20 in 30 cm v obeh smereh od namakalne cevi, pri kapljaču in med dvema kapljačema, ki so bili 60 cm narazen. Povprečni VV pri K po datumih je (v vol. %) 18,0 ± 0,5, 16,7 ± 0,3 in 13,7 ± 0,2, pri I 23,2 ± 0,7, 20,0 ± 0,3 in 18,3 ± 0,5 ter pri N 23,3 ± 0,7, 20,0 ± 0,3 in 17,9 ± 0,3. Povprečni VV se pri K po globini ne spreminja in ima pričakovano statistično značilna najmanjša povprečja. Med I in N ni statistično značilnih razlik v VV (p=0,93) na vseh obravnavanih globinah. Prav tako ni statistično značilnih razlik v VV med in ob kapljaču, kar nakazuje na dobro razporejanje vode v horizontalni smeri. Namakanje je imelo pozitiven vpliv na status rastlin, kar se je odrazilo v višjem VP oljk, ki so bile namakane in v ohranjanju oz. povečanju OD. VP pri K po datumih je bil (v MPa) -1,9 ± 0,1, -2,8 ± 0,1 in -4,9 ± 0,3, pri I -1,8 ± 0,1, -2,3 ± 0,1 in -3,0 ± 0,2 ter pri N -1,8 ± 0,1, -2,2 ± 0,1 in -2,0 ± 0,1. Med I in N ni statistične razlike v VP (p=0,31). N je imelo boljše rezultate na spremembo OD, v povprečju se je OD povečal za 1± 0,5 mm od začetka namakanja, medtem ko se je OD oljk pri I v povprečju zmanjšal za 1 ± 0,6 mm. Ob upoštevanju DUKT I ni imelo vpliva na razporejanje vode v tleh in na oskrbo oljk z vodo v primerjavi z N.20222022-09-15 07:16:03Magistrsko delo/naloga140432VisID: 210666COBISS_ID: 125654787sl