Vloga zelenih površin v Ljubljani v času pandemije covida-19 na primeru Golovca, Rožnika in Ljubljanskega graduKastelic, Vid (Avtor) Rebernik, Dejan (Mentor) urbane zelene površinepandemija CovidLjubljanadegradacija zelenih površinurbana ekologijaMagistrsko delo na podlagi sistematičnega popisa ukrepov proti širjenju covida-19, raziskovanja zelenih površin in obsežne ankete skuša prikazati vlogo zelenih površin v času pandemije, na primeru Golovca, Rožnika in Ljubljanskega gradu. To doseže tako, da na podlagi enakih raziskav onesnaženosti in degradacije na zelenih površinah leta 2019 in 2022 določi spremembo vloge zelenih površin med leti, ko je življenje zaznamovala pandemija covida-19. Raziskave so sestavljene iz pregleda poti na posameznih zelenih površinah v iskanju sprememb v potni eroziji in določanju onesnaženosti s popisovanjem najdenih odpadkov. To je dopolnjeno še z anketo, ki obsega vprašanja glede življenja v času pandemije, uporabe zelenih površin pred in med pandemijo in mnenja o vplivu zelenih površin na različne segmente življenja. Zelene površine so v času pandemije postale bolj pomembne za družbo, saj so ponujale prostor za sproščanje in rekreacijo, še posebej v času omejitve gibanja na občine in regije. Zelene površine so služile tudi kot prostor za socializacijo, saj so se nanje umikali posamezniki, da bi se izognili kaznim, ko je bilo druženje prepovedano. Zaradi teh novih vlog so zelene površine na splošno bolj cenjene, vprašanje pa je, ali bo to ostalo tudi po koncu pandemije.20222022-09-14 08:17:53Magistrsko delo/naloga140344VisID: 505089sl