<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Presejalni program za odkrivanje raka pljuč s pomočjo računalniške tomografije</dc:title><dc:creator>Jošt,	Jaka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Tina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kaučič,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žibert,	Janez	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>presejalni programi</dc:subject><dc:subject>rak pljuč</dc:subject><dc:subject>LDCT</dc:subject><dc:subject>CT</dc:subject><dc:subject>sevalna obremenitev</dc:subject><dc:subject>protokoli slikanja</dc:subject><dc:description>Uvod: Presejalni programi spadajo v onkološko sekundarno preventivo, kjer s čim preprostejšimi diagnostičnimi preiskavami iščemo predrakave ali začetne rakave spremembe. Izvajamo jih pri ljudeh, ki spadajo v rizično skupino za nastanek določenega rakavega obolenja. Rak pljuč je drugo najpogostejše rakavo obolenje na svetu glede pojavnosti in najpogostejši vzrok smrti zaradi raka. Presejalni programi za odkrivanje raka pljuč segajo v leto 1960, kjer je bila tehnologija odkrivanja omejena na citologijo sputuma in rentgensko slikanje pljuč. Z uporabo LDCT tehnike pri presejalnem programu pljuč je doza, ki jo prejme bolnik nižja kot če bi se izvedlo slikanje z običajnim protokolom za slikanje pljuč. Namen: Cilji diplomskega dela so raziskati vključitvene ter izključitvene kriterije za izbiro bolnikov, ki bi jih vključili v presejalni program, ter raziskati tehnične zahteve za vzpostavitev takšnega programa v Sloveniji. Metode dela: Uporabil sem deskriptivno metodo oz. opisno metodo dela in metodo sistematičnega pregleda literature. Ker tematika v Sloveniji še ni tako raziskana je bila moja naloga, da tematiko predstavim širši populaciji. Podatke sem pridobival na bibliografskih podatkovnih bazah COBISS, PubMed CENTRAL, Springer Link, Science Direct, Dikul, Medline in CHINAL. Rezultati: Po pregledu omenjenih podatkovnih baz sem pridobili zadetke, ki so ustrezali vključitvenim in izključitvenim kriterijem. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili 57 člankov, ki sistematično in nazorno opisujejo pomen presejalnega programa z vsemi tehničnimi lastnostmi. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so slovenske bolnišnice opremljene z dvanajstimi visoko-tehnološkimi CT aparati, ki ustrezajo vsem smernicam in priporočilom in jih v določenih parametrih presegajo. Ugotovili smo, da CT protokol slikanja prsnih organov, ki je v uporabi na Kliničnem inštitutu za radiologijo, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani presega protokole slikanja, ki so jih raziskovalci navedli v pomembnih Evropskih pilotnih študijah. Izdelal sem tabele s katerimi sem prikazal kakšna bi bila pot preiskovanca od začetne faze programa do slikanja z LDCT protokolom. Na podlagi vseh rezultatov in tabel, ki sem jih prikazal v diplomskem delu, smo ugotovili, da imamo v Sloveniji dovolj visokozmogljivih CT aparatov za izvajanje presejalnega programa in da bi se program glede na incidenco in umrljivost lahko začel izvajati tudi v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[J. Jošt]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-14 07:45:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140289</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-07</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 116343</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 121297667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
