Artefakti pri medicinskem diagnostičnem ultrazvokuZaman, Ana Maria (Avtor) Žibert, Janez (Mentor) Arnuga, Sašo (Komentor) Starc, Tina (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijaultrazvokultrazvočne sondedelovanje ultrazvokaultrazvočni artefaktiartefaktiUvod: Ultrazvok je mehansko valovanje, ki se uporablja za pregledovanje notranjosti človeškega telesa. Je zvok s frekvenco nad 20 kHz. V zadnjem času je ultrazvok ena najpogosteje uporabljenih diagnostičnih metod. Opiše se s frekvenco, valovno dolžino in jakostjo. Poznamo način A, način B in način M pridobivanja slike. Prvi temelji na principu amplitudne modulacije, drugi predstavlja klasično metodo pridobivanja slike, tretji način pa uporabljamo zaradi dobrega prikaza aksialne in časovne ločljivosti. Slike pridobivamo s pomočjo ultrazvočne sonde. Poznamo linearno, konveksno in sektorsko sondo. Strukture, ki jih prikažemo na zaslonu, definiramo s pojmom ehogenost. Svetle strukture na sliki imenujemo hiperehogena področja, hipoehogena so manj svetla polja, anehogena pa so črna polja na sliki. Poleg anatomskih struktur se na ultrazvočnih slikah pogosto pojavijo artefakti, ki so posledica interakcij ultrazvočnega snopa s tkivom ali pa lastnosti snopa. Artefakti na ultrazvočni sliki lahko povzročijo napačno postavitev diagnoze, nekaterim se lahko izognemo. Ključnega pomena je poznavanje fizikalnega ozadja delovanja ultrazvoka in razumevanje širjenja ultrazvočnega snopa po tkivu. Namen: V diplomskem delu bomo prikazali, opisali in analizirali najpogostejše ultrazvočne artefakte, ki se pojavljajo v ultrazvočni diagnostiki. Predstavili bomo kdaj in zakaj se pojavijo, kako jih lahko na ultrazvočni sliki prikažemo sami in kako se jih lahko znebimo, kadar nam onemogočajo pravilno postavitev diagnoze. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo s pregledom literature. Iskali smo literaturo s področja ultrazvoka, fizikalnega ozadja ultrazvoka in ultrazvočnih artefaktov. Znanstvene in strokovne članke smo iskali po slovenskih in angleških podatkovnih bazah, slovenskimi in angleškimi ključnimi besedami. Na koncu smo teorijo preverili tudi v praksi in s pomočjo fantomov prikazali nekatere artefakte. Rezultati: V rezultatih so predstavljeni članki, ki smo jih uporabili za pregled literature. Podrobno smo opisali najpogostejših petnajst ultrazvočnih artefaktov. Delili smo jih tudi glede na pojavnost pri B načinu slikanja in Dopplerjevem pojavu, kot tudi na lokacijo, kjer se pojavijo. Izvedli smo še eksperimentalni del, s katerim smo teorijo s pomočjo fantomov dokazali še v praksi. Razprava in zaključek: Artefakti pri ultrazvoku so lahko moteči ali pa nam pomagajo pri postavitvi diagnoze. Nekaterim se lahko izognemo, druge delno odstranimo s slike, pri tretjih pa je pomembno, da jih na sliki prepoznamo, ker artefakta ne moremo odstraniti. Z eksperimentalnim delom diplomskega dela smo ugotovitve iz pregleda literature potrdili v praksi. Menimo, da je bil naš cilj dosežen.[A. M. Zaman]20222022-09-14 07:45:34Diplomsko delo/naloga140287UDK: 616-07VisID: 116342COBISS_ID: 121289219sl