<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv kognitivnega treninga na kognitivno funkcioniranje odrasle osebe po nezgodni poškodbi glave v postakutnem obdobju</dc:title><dc:creator>Vogrinec,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>možgani</dc:subject><dc:description>Poškodba glave je za posameznika, njegove najbližje in za strokovnjake, ki z osebo delajo, velik zalogaj. Širok spekter fizičnih in psihičnih posledic, ki pogosto ostajajo trajne,  pomanjkljivo razvite metode dela in dejstvo, da je vsak bolnik po poškodbi glave drugačen, pomenijo izziv za načrtovanje obravnave. Zaradi kompleksnosti in variabilnosti možnih primanjkljajev, ki mnogokrat spremljajo posameznika vse življenje, lahko ostanejo mnogi izmed njih neprepoznani. Omenjena problematika od strokovnjakov zahteva multidisciplinarno znanje za ocenjevanje posameznikovih zmožnosti in potreb ter usmerjeno delo s ciljem premagovanja primanjkljajev in kompenzacijo šibkih in močnih področij. Vse več je raziskav, ki pričajo o učinkovitosti kognitivnih treningov kot o pristopu, ki ne pripomore le k izboljšanju kognitivnega, temveč tudi funkcionalnega delovanja. Magistrsko delo je zasnovano kot študija primera, katere predmet je specialnopedagoška obravnava odrasle osebe po nezgodni poškodbi glave v postakutnem obdobju. V študiji sta bila izvedena ocenjevanje kognitivnega funkcioniranja osebe in izpeljava kognitivnega treninga. Namen raziskave je bil preko uporabe instrumentarijev, ki so dostopni specialnim in rehabilitacijskim pedagogom, preučiti, na kakšen način lahko s specifičnim večdomenskim kognitivnim treningom spomina, pozornosti, vizualnih zaznav, jezika in izvršilnih funkcij izboljšamo rezultate omenjenih domen kognitivnega funkcioniranja ter pripomoremo k uporabi kompenzatornih strategij pri vključeni osebi. Rezultati raziskave so pokazali izboljšanje vizualnega in slušnega spomina, odloženega priklica, slušne pozornosti, vzdrževane pozornosti ter mehaničnega besednega zaklada. Po opravljenem treningu smo zaznali uporabo pri testirancu prej neobstoječih kompenzatornih strategij, kot so vizualno  predstavljanje verbalno podanih informacij, verbalno opisovanje vizualnih podob in uporaba ustaljenega načrta za zapomnitev informacij.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-14 05:26:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140260</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 120827907</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
