Določanje ravni mRNA bioloških označevalcev holinergičnega protivnetnega sistema v levkocitih periferne krvi pri človekuŠtrancar, Urša (Avtor) Kovačič, Uroš (Mentor) holinergični protivnetni odzivalfa-7 nikotinski receptoracetilholinesterazaPBMCZdrav organizem v telesu ves čas vzdržuje ravnovesje vnetnih procesov s protivnetnimi, s čimer zmanjšuje možnosti škodljivih učinkov prekomernega sistemskega vnetja. Med pomembne dejavnike uravnavanja vnetja in imunosti sodita endokrina odziva preko hipotalamo-hipofizo-suprarenalne poti in simpatično-medularno-adrenalne poti ter nevrogeni odziv preko vagusa. 25 let raziskovanja je vodilo do podrobnejšega razumevanja delovanja in funkcije novo odkritega holinergičnega protivnetnega odziva. Njegovo aktivacijo v nucleus tractus solitarius sprožijo začetni mediatorji vnetja, čemur sledi aktivacija eferentnega vagusa in vraničnega živca, iz katerega se v belo pulpo vranice sprošča noradrenalin. Slednji preko adrenergičnih receptorjev aktivira specifične limfocite T v vranici, ki sintetizirajo in sproščajo acetilholin, ki se veže na podenote α7 nikotinskega receptorja na bližnjih monocitih. V njih se sprožijo signalne poti, ki zmanjšajo nastajanje in izločanje vnetnih citokinov. Določanje izražanja nikotinskega (CHRNA7) in adrenergičnega (ADRB2) receptorja ter encimov holin acetiltransferaze (CHAT) in acetilholinesteraze (ACHE) odpira nove možnosti za razumevanje poteka holinergičnega protivnetnega odziva in zdravljenje bolezni. V eksperimentalnem delu je preizkušen in analiziran potek dela, ki zajema izolacijo imunskih celic iz periferne človeške krvi, izolacijo RNA z dodatkom DNaze in merjenje izražanja različnih genov holinergičnega sistema s qPCR v realnem času. Izražanje CHRNA7 smo potrdili v vseh vrstah levkocitov, pri čemer je raven izražanja najvišja v izoliranih monocitih in praktično zanemarljiva v nevtrofilcih. Zaradi slednjega menimo, da granulociti, prisotni v izolatih monocitov, ne vplivajo pomembno na določanje ravni izražanja tega gena v monocitih. Uspešno smo določili izražanje ACHE v limfocitih T, zanesljivih rezultatov izražanja CHAT in ADRB2 v limfocitih T pa nismo dobili. Na manjši skupini bolnikov z zmerno hudim potekom akutnega COVID-19 smo potrdili trend znižanega izražanja CHRNA7 v monocitih in značilno povečano izražanje ACHE v limfocitih T. To nakazuje, da bi bil lahko pri teh bolnikih oslabljen vagalni protivnetni odziv. Kljub temu, da določanje izražanja CHAT in ADRB2 ni dovolj zanesljivo za nadaljnjo kvantitativno analizo, smo z vzpostavitvijo metodologije postavili temelj za nadaljnje raziskave in spremljanje izražanja bioloških markerjev v levkocitih periferne krvi, ki dajejo vpogled v stanje in delovanje protivnetnega holinergičnega sistema.20222022-09-12 12:20:00Magistrsko delo/naloga140165VisID: 21863COBISS_ID: 130961923sl