<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Slika Hansa Holbeina mlajšega Telo mrtvega Kristusa v grobu v romanu Dostojevskega Idiot</dc:title><dc:creator>Adamič,	Anja Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Snoj,	Vid	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>literatura in slikarstvo</dc:subject><dc:subject>ruska književnost</dc:subject><dc:subject>Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Idiot</dc:subject><dc:subject>Hans Holbein ml.: Telo mrtvega Kristusa v grobu</dc:subject><dc:subject>reformacija</dc:subject><dc:subject>zgodnje krščanstvo</dc:subject><dc:subject>doketizem</dc:subject><dc:description>Holbeinova slika ima v romanu Dostojevskega Idiot osrednjo vlogo pri odkrivanju moralnih in duhovnih vrednot treh likov: Rogožina, Ipolita in kneza Miškina. Pogled na Kristusovo mrtvo telo ni vznemiril samo njih, ampak tudi Dostojevskega samega, ko je sliko v živo videl v Baslu. Na njej leži brutalno mučen Jezus, nad katerim je prevladala smrt in mu odvzela božanskost. V diplomskem delu bom predstavila več vidikov, s katerimi si lahko pomagamo pri razlagi motiva na sliki. Še posebej bom analizirala kanonična poročila o Kristusovi smrti in jih primerjala z odlomki iz apokrifnih Janezovih del, ki jih zaznamuje doketistična misel. Že na samem začetku krščanstva se je tedanja tradicionalna skupnost oddaljila od stališča, da je bilo Jezusovo trpljenje zgolj navidezno, ta vidik pa zavrneta tudi Holbein in Dostojevski, ko obdelujeta prizor, postavljen v kamnito grobnico. Oba se distancirata od katoliške ikonografije in truplo kažeta bodisi iz reformistične (Holbein) bodisi iz pravoslavne perspektive (Dostojevski).</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-11 07:47:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140146</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 504338</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 120982019</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
