<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Testiranje geodetskih sprejemnikov GNSS: kinematična izmera v oteženih pogojih</dc:title><dc:creator>Joveska,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlovčič Prešeren,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>GIG</dc:subject><dc:subject>RTK</dc:subject><dc:subject>PPK</dc:subject><dc:subject>kinematična izmera</dc:subject><dc:subject>GNSS</dc:subject><dc:subject>geodetski sprejemniki</dc:subject><dc:description>Kinematična določitev položaja z GNSS danes vse bolj pridobiva na pomenu, v geodeziji zaradi direktnega pozicioniranja daljinsko vodenih letalnikov, izven geodezije pa tudi zaradi razvoja samovozečih vozil. Več kot očitno je, da senzorski sistemi, ki uporabljajo samo tehnologijo GNSS, niso primerni za uporabo v hitro spreminjajočem se okolju vozila. V dani nalogi nas je zanimalo, v katerih situacijah se dogodijo težave pozicioniranja in koliko različnih sistemi potrebujejo, da lahko ponovno določijo položaj ustrezne kakovosti. Izmero na širšem območju Ljubljane smo naredili z dvema metodama, z določitvijo položaja v realnem času (angl. Real-Time-Kinematic -RTK) in z naknadno obdelavo (angl. Post-Processing Kinematic), pri čemer smo uporabili tri sprejemnike Leica dveh serij, in sicer: Leica GS15 in Leica GS18T. Instrumente smo postavili na streho avtomobila in se peljali po vnaprej določeni trasi, ki je vsebovala različne ovire (podvozi, tuneli, gozd, visoke zgradbe itd.). Opazovanja smo obdelali s komercialno programsko opremo Leica Inifinity in odprtokodno opremo RTKlib. Analizirali smo rezultate in ugotovili, da ne moremo trditi, da v enakih pogojih uporaba različnih instrumentov vodi do enakih rezultatov. Enako velja tudi za primerjavo med metodami izmere. Tekom raziskave smo ugotovili, da so bile naknadno obdelana opazovanja s programskim paketom Leica Inifinity precej bolj skladna s položaja, določenimi z RTK-metodo izmere, proti položajem, ki smo jih pridobili z uporabo programskega paketa RTKlib. Dano raziskavo bi lahko v prihodnje nadaljevali z oceno kakovosti meritev, ki jih pridobimo z integriranimi GNSS/INS senzorji, ki omogočajo določitev položaja tudi v času izgube signalov GNSS.</dc:description><dc:publisher>[S. Joveska]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-10 08:45:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>140079</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 528.28:528.5(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 150625</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 125150723</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
