Ocenjevanje, preprečevanje in zdravljenje bolnikov s sindromom ponovnega hranjenjaKomić, Sabina (Avtor) Bobnar, Albina (Mentor) Pandel Mikuš, Ruža (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaelektrolitske motnjepresnovne motnjestradanjeponovno hranjenjeozaveščenostUvod: Sindrom ponovnega hranjenja predstavlja hude elektrolitske in presnovne motnje pri podhranjenih bolnikih v začetku ponovnega hranjenja po obdobju stradanja. Pogosto ostane nediagnosticiran, kar je nevarno, saj je sindrom ponovnega hranjenja lahko življenjsko ogrožajoče stanje. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti najnovejše smernice za ocenjevanje, zdravljenje in preprečevanje sindroma ponovnega hranjenja. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Iskanje literature je potekalo preko spletnega portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani v mednarodnih spletnih bazah Medline/PubMed, Cinahl, Cochrane Library ter s pomočjo kataloške baze podatkov COBIS.SI. V končno analizo je bilo vključenih pet člankov. Rezultati: Prikazani rezultati petih člankov visoke kakovosti po hierarhiji dokazov se osredotočajo predvsem na bolnike z motnjami hranjenja ter odrasle starejše, zaradi kroničnih stanj v bolnišničnem okolju. Dva članka se navezujeta na ocenjevanje sindroma ponovnega hranjenja s pomočjo označevalca – inzulinu podobnega rastnega faktorja in računalniškega strojnega modela za napovedovanje hipofosfatemije. Ugotovili so, da sta oba načina učinkovita za napovedovanje tveganja pred začetkom ponovnega parenteralnega hranjenja bolnika. Trije članki pa opisujejo načine ustrezne prehranske terapije podhranjenih bolnikov pri ponovnem peroralnem in enteralnem hranjenju. Visok energijski vnos hrane ne poveča pojavnosti sindroma ponovnega hranjenja ali umrljivosti pri teh bolnikih. Na incidenco sindroma ponovnega hranjenja in pojav hipofosfatemije ne vpliva visok ali nizek kalorični vnos hrane. Ugotovili so, da je lahko visok kalorični vnos hrane varen z dodajanjem tiamina, spremljanjem potreb bolnika po kaliju, fosfatu in tekočini v serumu. Parenteralen vnos hrane je potrebno izračunati glede na bolnikove potrebe in priporočene dnevne energijske vnose. Razprava in zaključek: Presejalni testi za prepoznavanje znakov in simptomov sindroma ponovnega hranjenja so nenatančni, zato je diagnosticiranje bolnikov oteženo. Za prepoznavanje ogroženih bolnikov za sindrom ponovnega hranjenja je potrebno ozaveščanje zdravstvenih delavcev o resnosti zdravstvenega problema pri bolnikih s tveganjem za sindrom ponovnega hranjenja. Protokoli namenjeni preprečevanju in učinkovitemu obvladovanju sindroma ponovnega hranjenja so še vedno velik izziv za kakovostno zdravstveno oskrbo podhranjenih bolnikov.[S. Komić]20222022-09-10 07:45:45Diplomsko delo/naloga140049UDK: 616-083VisID: 115841COBISS_ID: 120946691sl