Izolacija zunajceličnih polimernih snovi in sestavljanje sintetičnega biofilma pri bakteriji Bacillus subtilisVolk, Marko (Avtor) Dogša, Iztok (Mentor) Bacillus subtiliszunajcelične polimerne snoviEPSpolisaharid EpsA-Oprotein TasAsintetični biofilmreološke lastnostiBakterija Bacillus subtilis lahko s pomočjo tvorbe biofilma preživi različne neugodne razmere. To omogoča produkcija zunajceličnih polimernih snovi (EPS), ki povezujejo celice v biofilmu. Glavne komponente EPS bakterije B. subtilis so polisaharid EpsA-O, protein TasA in zunajcelična DNA. Z gojenjem za EpsA-O visokoproduktivne mutante seva B. subtilis NCIB 3610, rekombinantnega seva Escherichia coli BL21, ki prekomerno izdeluje TasA in divjega tipa B. subtilis NCIB 3610 za izolacijo DNA, smo pridobili vse glavne komponente EPS za izdelavo sintetičnega biofilma. S pomočjo testa nastanka plavajočih biofilmov (pelikula) pri različnih EPS-mutantah B. subtilis smo ugotovili, da so izolirane in očiščene komponente EPS ohranile biološko aktivnost. Z analizo sestave nativnih biofilmov smo ugotovili, da največji delež EPS predstavlja EpsA-O, nato TasA in najmanj DNA. Sledili so reološki testi sintetičnih biofilmov, kjer smo ugotovili, da k mehanskim lastnostim biofilma največ prispeva interakcija med EpsA-O in TasA. S sintetičnim biofilmom z vsemi komponentami smo dosegli enake viskoelastične vrednosti kot pri nativnem homogeniziranem biofilmu, vendar za faktor dva manjše vrednosti od nativnega biofilma. V skladu s tem so mikroskopske slike pokazale večjo podobnost sintetičnega biofilma s homogeniziranim kot z nehomogeniziranim nativnim biofilmom.[M. Volk]20222022-09-10 07:15:33Magistrsko delo/naloga140033UDK: 579.24/.26:579.853.11:577.35VisID: 209012COBISS_ID: 120936707sl