<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Strategije soočanja s sočutno izčrpanostjo med socialnim idelavkami</dc:title><dc:creator>Žukovec,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kustec,	Klavdija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sočutno zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>sekundarni travmatski stres</dc:subject><dc:subject>osebne strategije soočanja</dc:subject><dc:subject>skrb zase</dc:subject><dc:subject>organizacijske strategije soočanja</dc:subject><dc:subject>izobraževanje za socialno delo</dc:subject><dc:description>Empatija in cˇustveno odzivanje sta za socialne delavce nujno potrebni spretnosti, da lahko ucˇinkovito pomagajo svojim uporabnikom, a delo s temi veščinami zahteva tudi svojo ceno. Cˇustvena obremenitev postavlja socialne delavce v pozicijo, kjer so pogosto izpostavljeni nevarnostim sočutne izčrpanosti. Nemalokrat gre to v sˇkodo socialnih delavcev, uporabnikov ali socialnega dela samega, saj se je izkazalo (npr. Harr, 2013; Figley, 2002; Peters, 2018), da ta vpliva na komunikacijo, zmanjsˇuje pozornost in koncentracijo ali celo pripelje do tezˇav v dusˇevnem zdravju. V diplomski nalogi zˇelim osvetliti, kaj je sočutna izčrpanost (ang. compassion fatigue), kje so vzroki zanjo, po čem jo prepoznamo in kakšne so njene posledice ter v nadaljevanju predstaviti konkretne strategije soočanja z njo. Na začetku iz pregledane literature (Diaconescu, 2015; Harr in Moore, 2011; Adams idr., 2006; Peters, 2018; Al Barmawi idr., 2019; Harr, 2013; Cuaerto in Campos-Vidal, 2019; Skovholt in Trotter-Mathison, 2014) predstavim teorijo in že znane rezultate raziskav o manifestaciji sočutne izčrpanosti in strategijah soočanja z njo, ki jih kasneje povežem z izsledki lastne kvalitativne raziskave. Glavni prispevek le-te so oblikovane konkretne strategije soočanja s sočutno izčrpanostjo, ki jih lahko zagotovi delovna organizacija (na primer dobro in izkušeno vodstvo, redne supervizije, teambuilding, dobro delovno okolje, skrb za strokovno rast in pozornost na občutke zaposlenih ...), socialni delavec sam (na primer fizična aktivnost, samopotrditve, podporna socialna mreža, postavljanje mej, duhovnost in odklop) ter izobraževanje za socialnega delavca (npr. prepoznavanje osebne zgodovine, več konkretnosti, učenje samospoštovanja, osebna pričevanja ...).</dc:description><dc:publisher>[E. Žukovec]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-09 09:00:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139983</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-43:159.944.4</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 38160</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 136213507</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
