Mehanizem okrepljenega sodelovanja v Evropski unijiVilicer, Bria (Avtor) Pogorelčnik Vogrinc, Neža (Mentor) okrepljeno sodelovanjeLizbonska pogodbaintegracijaultima ratiodeljene pristojnostirazveza zakonske zvezepremoženjska razmerja čezmejnih parovenotno patentno varstvoEvropsko javno tožilstvodavek na finančne transakcijeMehanizem, ki je bil najprej uveljavljen v Amsterdamski pogodbi kot tesnejše sodelovanje, s Pogodbo iz Nice preimenovan v okrepljeno sodelovanje, danes pa z istim poimenovanjem urejen v Lizbonski pogodbi (v določbah Pogodbe o Evropski uniji in določbah Pogodbe o delovanju Evropske unije), omogoča vsaj devetim državam članicam Evropske unije, da z namenom uresničevanja ciljev Evropske unije, zaščite njenih interesov in krepitve njenih integracijskih procesov med seboj sodelujejo na področjih, ki sodijo med deljene pristojnosti Evropske unije, in ta področja enotno uredijo. Okrepljeno sodelovanje se uporabi kot zadnje sredstvo, in sicer kadar določen cilj ne more biti dosežen s strani Evropske unije kot celote v nekem razumnem časovnem obdobju. Vsi akti, sprejeti v okviru okrepljenega sodelovanja, morajo biti sprejeti v skladu s pogodbami in pravom Evropske unije, zavezujejo pa le države članice, ki pri njem sodelujejo. Mehanizem je odprt in omogoča vsem nesodelujočim državam članicam, da se lahko kadarkoli pridružijo že obstoječemu okrepljenemu sodelovanju. Do okrepljenega sodelovanja je prišlo na petih področjih, in sicer na področju razveze zakonske zveze in prenehanja življenjske skupnosti, na področju premoženjskih razmerij čezmejnih parov, na področju evropskega patenta z enotnim učinkom, na področju davka na finančne transakcije in na področju vzpostavitve Evropskega javnega tožilstva.20222022-09-09 09:00:33Magistrsko delo/naloga139980VisID: 106174COBISS_ID: 121739011sl