Podobnosti in razlike v fiziološkem odzivu na kratkotrajno srednje intenzivno dinamično vadbo pri različnih dihalnih vzorcihStanković, Kaja (Avtor) Potočnik, Nejka (Mentor) Kacin, Alan (Recenzent) magistrska delafizioterapijavzorci dihanjarespiratorni sistemsrčno-žilni sistemlokomotorno-respiracijsko ujemanjevadbaUvod: Dihalni sistem ima ključno vlogo pri vzdrževanju vitalnih človeških procesov. Skupaj s srčno-žilnim in centralnim živčnim sistemom je odgovoren za vse procese, povezane z oksigenacijo in hemodinamiko. Njegova posebnost je, da nanj vpliva tudi gibanje telesa, še posebej če gre za periodično gibanje. V dihanje lahko posegamo hoteno, z vsiljevanjem frekvence ali z uporabo dihalnih vzorcev, s katerimi spreminjamo upor v dihalnih poteh. Učinki različnih moduliranih vzorcev dihanja na fiziološki odziv telesa med obremenitvijo niso dobro raziskani. Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako uporaba določenega vzorca dihanja med srednje intenzivno telesno vadbo na cikloergometru vpliva na fiziološke prilagoditve telesa na napor ter kakšno je subjektivno zaznavanje napora. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 26 mladih zdravih preiskovancev. Po osnovnih meritvah smo izvedli raziskovalni protokol (5 - minut mirovanje, 5 - minut obremenitev na cikloergometru ter 10 - minut mirovanje), ki smo ga ponovili trikrat, vsakič z uporabo naključno izbranega dihalnega vzorca: spontan izdih, izdih z odprtimi usti ter izdih s priprtimi usti. Frekvence dihanja nismo vsiljevali. S sistemom Cosmed Quark CPET smo spremljali srčno frekvenco, dihalni volumen, frekvenco dihanja, porabo kisika, izdihan ogljikov dioksid ter izpeljane parametre. Po končanih meritvah so preiskovanci ocenili občutek napora. Za statistične razlike smo upoštevali vrednosti p<0,05. Rezultati: Dokazali smo ujemanje frekvence dihanja s frekvenco vrtenja pedal pri vseh treh vzorcih dihanja. Pri izdihu z uporom smo pri lokomotorno-respiracijskem ujemanju 1:3 ugotovili tudi najnižjo porabo kisika. Ugotovili smo statistično značilno nižjo frekvenco srčnega utripa med vadbo ter manjši primanjkljaj kisika po obremenitvi pri moduliranih vzorcih dihanja. Pri ostalih merjenih parametrih bistvenih sprememb med naporom in po njem pri različnih vzorcih dihanja nismo zaznali. Kot najmanj naporen je bil izbran spontan vzorec dihanja. Razprava in zaključek: Kažejo se ugodni vplivi na učinkovitost dihanja pri izdihu s povečanim uporom, vendar je bila intenzivnost obremenitve prenizka, da bi dokazali statistično pomembne razlike. Ugotovitve so spodbudne za nadaljnje raziskovanje. Sprva bi želeli odpraviti omejitev raziskave in sicer bi preiskovancem izmerili maksimalno aerobno zmogljivost pred pričetkom preiskave in glede na njo določili individualno submaksimalno obremenitev. Raziskavo bi razširili na različne populacije pacientov.[K. Stanković]20222022-09-09 07:46:06Magistrsko delo/naloga139955UDK: 615.8VisID: 115791COBISS_ID: 120846851sl