Vrednotenje vpliva šampona s sirotko na transepidermalno izgubo vode in vitroŠarman - Gaberšek, Zala (Avtor) Gosenca Matjaž, Mirjam (Mentor) sirotkašampondraženjetransepidermalna izguba vodeFranzovadifuzijska celicaZa aktivno nego (foto) starane kože v kozmetiki pogosto uporabljamo kozmetično aktivne sestavine, ki vplivajo na strukturo kože in njene biološke funkcije. Pomembno skupino predstavljajo proteini in peptidi, med katere uvrščamo tudi sirotko. Sirotka je namreč tekoči vir proteinov, ki nastane s proizvodnjo sira. V preteklosti je veljala za industrijsko onesnaževalo, danes pa je uveljavljena sestavina, ki se zaradi ugodnih učinkov in vpliva na lastnosti same formulacije vgrajuje v kozmetične izdelke za nego kože in las. Sirotka je lahko v suhi ali tekoči obliki, z membransko filtracijo pa dobimo sirotko različne čistosti – prah, koncentrat, izolat, hidrolizat in permeat. V diplomski nalogi smo vrednotili tri najbolj optimalne formulacije šamponov z in brez vgrajene tekoče sirotke, razvite v okviru predhodnih raziskav na Katedri za farmacevtsko tehnologijo na Fakulteti za farmacijo. Želeli smo ovrednotiti potencial draženja po nanosu šamponov z različno sestavo. Šampon je kozmetični izdelek za lase, namenjen čiščenju in odstranjevanju umazanije z las in lasišča, posledično vsebuje visoko koncentracijo površinsko aktivnih snovi, ki so potencialno dražeče. V nadaljevanju smo zato pripravili tudi raztopine površinsko aktivnih snovi v različnih koncentracijah in razmerjih, kar nam je pomagalo pri interpretaciji dobljenih vrednosti za končne formulacije. Zanimalo nas je, kako šamponi in raztopine vplivajo na transepidermalno izgubo vode, to je pasivna izguba vode skozi intaktno roženo plast. Poskus smo izvedli na modelu prašičje kože in vitro, ki smo jo vpeli v Franzovo difuzijsko celico. V okviru preliminarnega testiranja smo določili optimalno časovno točko za meritev transepidermalne izgube vode po odstranitvi formulacije. Odločili smo se, da bomo bazalne vrednosti primerjali s končnimi vrednostmi po desetih in dvajsetih minutah od odstranitve formulacij in raztopin. S Tewametrom®TM 300 smo izmerili bazalno vrednost pred nanosom formulacije in vrednost transepidermalne izgube vode po njeni odstranitvi. Snov se opredeli kot dražečo, če je razlika med bazalno in končno vrednostjo večja ali enaka 6 g/m²/h. Ugotovili smo, da formulacije šamponov s 15 % vsebnostjo natrijevega lavrilsulfata dražijo kožo. Prav tako so rezultati potrdili, da je kokamid dietanolamid problematična, dražeča spojina, zato se naj v kozmetične izdelke vgrajuje v čim manjši koncentraciji.20222022-09-09 07:45:30Diplomsko delo/naloga139950VisID: 89743sl