Z bakrom katalizirane reakcije spajanja za tvorbo C–C in C–heteroatom veziSintič, Petra (Avtor) Požgan, Franc (Mentor) bakrov katalizatorreakcije spajanjaorganokovinske in organobakrove spojineKatalitske reakcije (križnega) spajanja so pomembne za tvorbo C–C in C–X (X = heteroatom) vezi in se uporabljajo za sintezo raznovrstnih molekul. Vlogo katalizatorja pri teh reakcijah učinkovito opravljajo kovine, še posebej paladij, platina, srebro in baker. Čeprav je paladij prevladoval v svetu reakcij spajanja, je uporaba bakra starejša od odkritja paladijevih katalizatorjev. Prve raziskave so se v veliki meri osredotočale na uporabo stehiometričnih količin bakra. Fritz Ullmann je na začetku 20. stoletja s tvorbo biarilov preko reduktivnega spajanja dveh aril halogenidov z uporabo stehiometričnih količin bakra opisal prvo obliko spajanja, ki ji danes rečemo Ullmannova reakcija. Tradicionalna različica te reakcije je znana po tem, da zahteva ostre reakcijske pogoje, ima slab izkoristek produkta in je omejena na aril halogenide s pomanjkanjem elektronov. Sodobne različice Ullmannove reakcije so začele vključevati različne ligande, ki so nudili potrebno podporo kompleksom bakrovega katalizatorja in tako omilili reakcijske pogoje in razširili obseg uporabnih substratov. Ob prelomu v 21. stoletje so se začela pojavljati številna poročila, ki so opisovala katalitske reakcije križnega spajanja na osnovi različnih bakrovih kompleksov in soli za tvorbo C–C in C–X vezi. Na plan so prišla odkritja, da lahko bakrovi katalizatorji z visoko učinkovitostjo katalizirajo reakcije križnega spajanja različnih ogranokovinskih reagentov, kot so organomagnezijevi (Grignardov reagent), organosilicijevi, organokositrovi in organoborovi z alkil, aril in heteroaril halogenidi. Razlog za vse večje zanimanje za organobakrove spojine je želja po dolgoročnih kemijskih sintezah in postopkih, saj so bakrove soli v večjih količinah prisotne v Zemljini skorji, cenejše in manj strupene v primerjavi z nekaterimi plemenitimi kovinami, kot je na primer paladij. Nizka razpoložljivost plemenitih kovin je glavni razlog za skrb, še posebej v primerih, ko je njihova poraba v porastu. Na podlagi sedanje stopnje porabe in povpraševanja po paladiju za raznovrstne reakcije, je smiselno trditi, da industrijska uporaba paladija za reakcije spajanja v prihodnje ne more ostati dolgoročno trajnostna. Ta diplomska naloga povzema zgodnja odkritja in nekaj kasnejših napredkov na področju Cu-kataliziranih reakcij (križnega) spajana pri čemer so primeri razvrščeni glede na tip vezi (C–C, C–N, C–O in C–S).20222022-09-08 15:30:00Diplomsko delo/naloga139939VisID: 20261COBISS_ID: 128592899sl