<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Meritve koncentracije radona v delovnem okolju in ukrepi za zmanjšanje škodljivih učinkov radona na zdravje ljudi</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Iris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novosel,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>radon</dc:subject><dc:subject>radioaktivnost</dc:subject><dc:subject>meritve koncentracije radona</dc:subject><dc:subject>škodljivi učinki radona</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem raziskovala izvajanje meritev koncentracij radona v delovnem okolju, vrednotenje rezultatov meritev  in ukrepe za zmanjšanje škodljivih učinkov radona na zdravje ljudi. Proučevala sem meritve, ki so bile izvedene v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, bolnišnicah, zdravstvenih domovih in v drugih javnih ustanovah.  
Seznanila sem se z različnimi metodami izvajanja meritev ter ugotovila, da lahko določimo koncentracijo radona na aktivni ali pasivni način. Aktivno vzorčenje poteka preko detektorjev, ki zaznava še druge parametre, s pasivno metodo pa lahko določimo povprečno koncentracijo radona v določenem obdobju. Na voljo so številni merilni instrumenti, ki so lahko za vsakdanjo uporabo in primerni za osnovne meritve ter merilne instrumente, s katerimi lahko določamo tudi druge parametre, časovne intervale ter iščemo vire izhajanja radona.
Glede na poročila iz preteklih let, ki jih je za Upravo za varstvo pred sevanji izdeloval Zavod za varstvo pri delu, sem analizirala izvedene meritve v letu 2020. Opravljenih meritev je bilo 343, na 50 različnih lokacijah po Sloveniji. Meritve so bile izvedene v javnih ustanovah, kot so vrtci, osnovne šole, bolnišnice, vojašnica in drugo. 
Podrobno sem preučila dobljene rezultate meritev, jih primerjala s slovensko zakonodajo ter ugotovila, na koliko različnih mestih so bile presežene mejne vrednosti. Glede na podatke sem lahko ugotovila tudi, ali so bile potrebne sanacije objektov zaradi previsokih koncentracij radona. Analizirala sem tudi, ali so se vrednosti po izvedenih sanacijah zmanjšale, torej sem lahko ugotovila, ali so bile sanacije uspešne. Seznanila sem se tudi z možnimi ukrepi, ki se lahko izvajajo ob morebitni izpostavljenosti radonu. Ukrepi so lahko pravno-upravni ali tehnični, s katerimi želimo zmanjšati učinke radona na zdravje ljudi. Med pravno-upravne ukrepe uvrščamo vso zakonodajo s tega področja, tehnični ukrepi pa predstavljajo vse dodatne omejitve, s katerimi lahko fizično zaščitimo ljudi, ki so izpostavljeni radonu.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-08 13:10:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139926</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22152</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 128806915</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
