<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Termodinamična karakterizacija zlitin Al-Bi-In</dc:title><dc:creator>Urh,	Anna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jožef	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminijeve zlitine za obdelovalnost</dc:subject><dc:subject>intermentalne faze z nizkim tališčem</dc:subject><dc:subject>termodinamika</dc:subject><dc:subject>enostavna termična analiza</dc:subject><dc:subject>diferenčna vrstična kalorimetrija</dc:subject><dc:description>Aluminij je najbolj uporabna neželezna kovina. Mehanske, fizikalne in kemijske lastnosti aluminijevih zlitin so odvisne od sestave in mikrostrukture. Dodatek izbranih legirnih elementov čistemu aluminiju močno poveča njegove lastnosti in uporabnost. Kovine z nizkim tališčem, kot so bizmut, svinec, kositer in kadmij, se dodajo aluminiju za izboljšanje obdelovalnosti. Ti elementi imajo omejeno topnost v trdnem aluminiju in tvorijo mehko fazo z nizkim tališčem, ki spodbuja lomljenje odrezkov in pomaga pri mazanju rezalnega orodja.
V diplomskem delu smo termodinamično karakterizirali zlitine sistemov Al-In in Al-Bi-In. V eksperimentalnem delu smo najprej izdelali predzlitino Bi-In s 35 mas. % In. Izdelali smo tudi dve zlitini tako, da smo indij in predzlitino legirali tehnično čistemu aluminiju za dosego ustreznih intermentalnih faz z nizkim tališčem. Za analizo kemijske sestave vzorcev bizmuta, indija in obeh zlitin smo uporabili rentgensko fluorescenčno analizo. Za vse vzorce smo izvedli diferenčno vrstično kalorimetrijo, pri kateri smo dobili karakteristične temperature in entalpije prisotnih faz. Med litjem in procesom strjevanja predzlitine in Zlitine 1 (Al-In) ter Zlitine 2 (Al-Bi-In) smo izvajali enostavno termično analizo, s katero smo določili likvidus temperaturo, temperature strjevanja evtektikov in solidus temperaturo. Vzorce zlitin smo opazovali pod vrstičnem elektronskem mikroskopom. Iz mikrostruktur vzorcev smo definirali faze v zlitinah. Izvedeli smo tudi termodinamični izračun za izris izopletnih faznih diagramov in Scheilovih diagramov.
Rezultati so pokazali, da se je v Zlitini 1 del indija strdil v obliki evtektika (?-Al + Al13Fe4 + (Al,In)), v Zlitini 2 pa se je del bizmuta in tudi indija strdil v obliki evtektika (?-Al + Al13Fe4 + HCP_A3).</dc:description><dc:publisher>[A. Timicheva]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-08 09:01:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139901</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 669</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 87435</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 132347139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
