Meso v prehranski politikiMurko Gajšek, Jaka (Avtor) Demšar, Lea (Mentor) mesoprehranska politikaveganstvozdrava prehranatrajnostna prehranaprehranske smerniceMeso igra pomembno vlogo v humani prehrani že 2,5 milijona let in je močno vplivalo na njegovo evolucijo. Je izredno dober vir visoko kakovostnih beljakovin ter številnih vitaminov in mineralov z odlično biološko razpoložljivostjo. Vendar je danes meso pogosto predstavljeno kot zdravju škodljivo, povezuje se ga s številnimi nenalezljivimi kroničnimi boleznimi in rakavimi obolenji, a ti dokazi večinoma temeljijo na epidemioloških študijah, ki imajo veliko omejitev. Prav tako v rdečem mesu ni znane spojine ali mehanizma, ki bi bil vzrok za škodljivost mesa. Pogosto se izpostavlja tudi negativen vpliv živinoreje na okolje, ki je po natančnejšem pregledu podatkov pretiran, meso pa bi lahko igralo pomembno vlogo v zelenem prehodu. Predvsem zadnjih 200 let se krepi vegansko gibanje, večanje razlik v prihodku srednjega razreda in medijska pozornost varnosti živil ter klimatske spremembe pa so pripeljali do popularnosti t.i. prehrane za zdravje ljudi in planeta (PZLP), ki dovoljuje največ 14 g rdečega mesa in 29 g perutnine na dan. Komisija EAT-Lancet želi ta način prehranjevanja uvesti v globalno prehransko politiko z močno strateško mrežo in številnimi represivnimi ukrepi. Vendar tudi PZLP temelji na nezanesljivih epidemioloških raziskavah, zmotnih in neponovljivih izračunih, osredotoča pa se le na probleme držav z višjim sociodemografskim indeksom. Tako je PZLP le produkt ekonomskih, ideoloških in kulturnih interesov, ki vse bolj oblikujejo tudi splošne prehranske smernice, zato se moramo v prihodnosti zavzeti za večjo objektivnost in znanstveno utemeljenost pri njihovem oblikovanju in implementaciji.[J. Murko Gajšek]20222022-09-08 07:16:10Diplomsko delo/naloga139839UDK: 637.5:613.28:338.439.02VisID: 208803COBISS_ID: 120594691sl