Ocena razgradnje odpadnega blata z laboratorijskim generatorjem hidrodinamske kavitacijeBošnik, Kasper (Avtor) Dular, Matevž (Mentor) čistilna napravaodpadno blatohidrodinamska kavitacija.Enega izmed glavnih virov onesnaževanja okolja predstavlja odpadno blato. Večina čistilnih naprav odpadno blato najprej ustrezno obdela in ga nato odpelje na sežig. Nekatere čistilne naprave odpadno blato stabilizirajo v anaerobnih reaktorjih ter proizvajajo bioplin in tako vsaj nekoliko zmanjšajo skupne stroške čiščenja odpadne vode. Da bi povečali količino bioplina, se lahko uporabijo različne metode pred-obdelave. Eden izmed procesov, ki se lahko uporabi kot postopek pred-obdelave, je kavitacija – fizikalni pojav, kjer v tekočini zaradi lokalnega padca tlaka nastanejo majhni parni mehurčki. Ko mehurčki kolapsirajo, se sprostijo ogromne količine energije, ki so odgovorne za mehanske (tj. ekstremne strižne sile, mikro curke in ekstremne pulzacije tlaka) in kemijske (tvorba pretežno ●OH s homolizno cepitvijo molekul vode) učinke. V diplomski nalogi smo ocenjevali dezintegracijo odpadnega blata iz čistilne naprave z uporabo hidrodinamske kavitacije. Uporabili smo laboratorijsko izvedbo rotacijskega generatorja hidrodinamske kavitacije in njegovo učinkovitost preučevali pri različnih postavitvah rotorja in statorja. Uspešnost kavitacije smo določili z merjenjem relevantnih parametrov, kot so skupni in topni KPK (kemijska potreba po kisiku), topni NH4-N (amonijev dušik) in topni skupni ogljik pred in po kavitaciji. Z izračuni stopnje dezintegracije in dovedene energije smo ocenili energetsko učinkovitost postavitev. Rezultati so pokazali nizko stopnjo dezintegracije pri vseh postavitvah (< 10 %), kar nakazuje, da HC ni bila učinkovita pri razgradnji celične stene mikroorganizmov. Velja omeniti, da na učinkovitost HC vpliva obilica parametrov; celokupni vpliv je pogosto nepredvidljiv. Za najučinkovitejšo se je izkazala postavitev rotorja z 8 valjastimi zobmi brez statorja, kjer smo dosegli stopnjo dezintegracije 9,6 %. Ista postavitev je za delovanje porabila tudi najmanj energije (852 kJ/kg TS); glede na porast v topnem KPK je to pomenilo 37 kJ/g KPKtopni.20222022-09-07 15:45:00Diplomsko delo/naloga139831VisID: 16422COBISS_ID: 128065027sl