<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Farmakološko uravnavanje fosforilacije z AMP aktivirane protein kinaze v kulturi skeletnomišičnih celic</dc:title><dc:creator>Konjc,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirkmajer,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>AMPK</dc:subject><dc:subject>fosforilacija</dc:subject><dc:subject>AICAR</dc:subject><dc:subject>MTX</dc:subject><dc:subject>skeletna mišica</dc:subject><dc:description>Z AMPK aktivirana protein kinaza (AMPK) je pomemben senzor energijskega stanja celice. V skeletni mišici se aktivira med telesno dejavnostjo in prispeva k uravnavanju presnovnih procesov. Ker aktivacija AMPK izboljša homeostazo glukoze in delovanja inzulina, je AMPK pomembna tarča za razvoj novih oblik zdravljenja metabolnih bolezni, med drugim tudi sladkorne bolezni tipa 2. Pri razvoju novih farmakoloških učinkovin z delovanjem v skeletni mišici so pomembni zanesljivi eksperimentalni modeli in vitro. Namen diplomskega dela je bil preveriti, kakšna je zanesljivost spremljanja farmakološke aktivacije AMPK v skeletnomišičnih celicah, v katerih območjih je signal linearen, in kako redčitve vzorca vplivajo na zanesljivost ocenjevanja aktivacije AMPK. Predvidevali smo, da je območje linearnosti signala za pAMPK in AMPK oziroma pACC in ACC pri različnih redčitvah različno ter, da bi z nanosom manjše mase proteinov lahko izboljšali zaznavanje z AICAR spodbujene aktivacije AMPK s prenosom western. Poskuse smo razdelili na dva dela, in sicer smo najprej testirali učinek AICAR in MTX na aktivacijo AMPK v podganjih skeletnomišičnih celicah celične linije L6, nato pa še zanesljivost spremljanja farmakološke aktivacije AICAR in MTX na aktivacijo AMPK pri različnih redčitvah vzorcev celičnih lizatov L6. Potrdili smo, da kombinacija AICAR in MTX statistično značilno (glede na kontrolo in tretma samo z AICAR ali z MTX) poveča fosforilacijo AMPK. Ugotovili smo tudi, da je bil signal linearen za vzorce pAMPK in pACC z 20-% do 80-% koncentracijo. Od 80-% koncentracije naprej se je strmina grafa zmanjšala in ni bila več v linearnem območju. Ugotovili smo tudi, da spremljanje farmakološke aktivacije AMPK s prenosom western lahko optimiziramo z nanosom manjših koncentracij proteina na gel (80 % običajne koncentracije proteina), saj tako dobimo boljše rezultate. Signal je tako bolj v linearnem območju, obenem pa porabimo manj vzorca.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-07 14:55:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139825</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 17701</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 126798851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
