Življenje odraslih oseb z intelektualno oviranostjo na območju LjutomeraSrša, Patricia (Avtor) Urek, Mojca (Mentor) hendikepintelektualna oviradezinstitucionalizacijavsakdanje življenjepotrebeživljenje v skupnostiV diplomski nalogi raziskujem vsakdanje življenje odraslih oseb z intelektualno oviranostjo na območju Ljutomera. V kvalitativni raziskavi je sodelovalo pet skrbnikov in pet oseb z intelektualno oviro, ki živijo na območju Ljutomera. Izvedla sem poglobljene pogovore posebej z ljudmi z intelektualno oviro in njihovimi svojci. Skozi to sem raziskala njihov vsakdan, socialno mrežo, formalne in neformalne vrste pomoči, ki jih prejemajo, vključenost v aktivnosti in skupnost, materialni položaj, stanovanjske pogoje, zdravje, tveganja, varnost in ocenjevala že obstoječe službe. Pri tem sem želela ugotoviti, kako jih lahko podpremo za samostojno bivanje v domačem okolju, kje se pojavljajo ovire in kako jih s pomočjo različnih služb odpraviti. Raziskava je pokazala, da osebe z intelektualno oviro preživljajo povsem običajne dneve in opravljajo določene aktivnosti, ki so postale vsakodnevna rutina. Vsi so vključeni v varstveno delovni center, kjer pogosto sklepajo prijateljstva. Njihove dejavnosti pa so pogosto omejene na njihovo okolico in prostore doma, znotraj katerih se družijo in ustvarjajo. Čeprav so po mnenju sogovornikov v družbi dobro sprejeti, so premalo vključeni v vsakdanje življenje v skupnosti. Primanjkuje različnih dejavnosti in aktivnosti, ki bi omogočale večjo družbeno participacijo in vključenost. Lokalna skupnost namreč ne spodbuja nobenega druženja in je to v veliki meri prepuščeno staršem. Osebe z oviro imajo šibko in ozko socialno mrežo, ki je omejena predvsem na družinske člane in so zato pogosto osamljeni in izključeni iz skupnosti. Zelo pomembna oblika pomoči v življenju oseb z intelektualno oviro je neformalna pomoč, ki jo nudijo njihovi svojci. Eni potrebujejo pomoč v večjem obsegu, drugi v manjšem. Svojci jih spodbujajo k večji samostojnosti in jih vključujejo pri različnih aktivnosti in soodločanju. Pomembno pa je razmišljati o drugih oblikah pomoči, saj svojci ne bodo vedno zmogli skrbeti za njih. Pokazala se je potreba po večjih finančnih sredstvih, informiranosti, krepitvi že obstoječih služb in organizaciji novih oblik v skupnosti, prostovoljstvu, vzpostavitvi skupin za samopomoč, osebni asistenci in drugih oblik bivanja, kot so skupnostna stanovanja, ki omogočajo prehod iz institucionalnega varstva v skupnost.[P. Srša]20222022-09-07 09:00:03Diplomsko delo/naloga139772UDK: 364-786.2VisID: 38054COBISS_ID: 143376643sl