<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza zmrzovanja vodne kapljice na superhidrofobni površini</dc:title><dc:creator>Humar,	Aleks	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Golobič,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Može,	Matic	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>hidrofobnost</dc:subject><dc:subject>kot omočenja</dc:subject><dc:subject>ohlajanje vodne kapljice</dc:subject><dc:subject>zmrzovanje vodne kapljice</dc:subject><dc:subject>IR kamera</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo z IR kamero opazovali proces zmrzovanja kapljic treh različnih volumnov (1 µl, 10 µl in 50 µl) na hidrofobni in referenčni površini. S spreminjanjem električnega toka smo spreminjali moč hlajenja Peltierjevega elementa in s tem hitrost ohlajanja površine oz. zmrzovanja vodne kapljice. Ugotovili smo, da je v povprečju čas ohlajanja kapljic na hidrofobni površini 85 s, na referenčni pa 52 s, kar je 38 % daljše ohlajanje na hidrofobni površini. Celoten proces zmrzovanja poteka na hidrofobni površini v povprečju 26 % dlje glede na referenčno. Volumen kapljic prav tako vpliva na čas zmrzovanja, saj večje kapljice potrebujejo več časa za zamrznitev. V povprečju je bil proces zmrzovanja pri 10-µl kapljicah 356 % in pri 50-µl kapljicah 1077 % daljši glede na 1-µl kapljico. Z IR kamero smo tudi pri 200 Hz posneli proces rekalescence 10-µl kapljice.</dc:description><dc:publisher>[A. Humar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-07 08:31:09</dc:date><dc:type>Zaključna naloga</dc:type><dc:identifier>139755</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 544.722.3:531.7(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 244392</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 122329859</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
