Zdravstvena obravnava urgentnih stanj pri pacientu s shizofrenijoCugmas, Katarina (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena neganujna stanjaduševna motnjablodnjehalucinacijeantipsihotikiShizofrenija je kompleksna duševna motnja, za katero so značilni številni simptomi, ki jih v grobem delimo na pozitivne (blodnje, halucinacije), negativne (socialni umik in depresija) ter kognitivne (neorganizirano mišljenje, zanikanje lastne bolezni ali slab uvid vanjo, motnje mentalnih in emocionalnih procesov, ki vodijo v težave pri vsakodnevnem življenju). Namen: Podrobno predstaviti shizofrenijo in raziskati, katera urgentna stanja se pri teh pacientih pogosteje pojavljajo, kako poteka njihova obravnava, kadar so življenjsko ogroženi, ter ugotoviti, kakšno vlogo imajo pri tem izvajalci zdravstvene nege. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom domače in tuje literature ter pregledom elektronskih virov. Literatura je bila iskana v angleškem in slovenskem jeziku. Vključeni sta bili strokovna in znanstvena literatura, iz katerih smo izključili diplomska in magistrska dela ter članke, starejše od desetletja. Iskanje in pregledovanje literature je trajalo od junija do maja 2022. Iskali smo jo s pomočjo oddaljenega dostopa Univerze v Ljubljani v podatkovnih bazah MedLine, CINAHL, COBIB, z uporabo brskalnikov Science Direct, Google učenjak, PubMed. Rezultati: Med urgentna stanja se uvrščajo duševne motnje z odklonom, ki ogrožajo katerokoli življenje, zato je treba pacientu nuditi takojšnjo pomoč. Cilj urgentne intervencije je oceniti pacienta z duševno motnjo in opredeliti problem, posredovati ugotovitve ter pacienta napotiti na nadaljnjo obravnavo. Razprava in zaključek: S pregledom strokovne literature smo raziskali tri urgentna stanja, s katerimi se spoprijema pacient s shizofrenijo. Izvajalci zdravstvene nege imajo pri tem pomembno vlogo, pri čemer so najpomembnejše aktivnosti za zagotavljanje varnosti: uporaba deeskalacijskih tehnik, oblikovanje terapevtskega odnosa in metoda zadnjega izbora, to je uporaba posebnih varovalnih ukrepov. Potrebno je stremeti k metodam, s katerimi se pacienta dodatno ne vznemirja in pri čemer je osrednji cilj doseči njegovo sodelovanje v obravnavi. Za dosego tega cilja morajo izvajalci zdravstvene nege imeti obilico empatije, spoštovanja, potrebnega znanja, biti morajo zaupanja vredni, neobsojajoči, skratka osebe, pri katerih se bo pacient s shizofrenijo počutil varno in sprejeto.[K. Cugmas]20222022-09-07 07:45:34Diplomsko delo/naloga139739UDK: 616-083VisID: 115694COBISS_ID: 120533251sl