<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pokrivanje porabe električne energije na Gorenjskem z obnovljivimi viri energije</dc:title><dc:creator>TADEL,	GREGOR	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Obnovljivi viri energije</dc:subject><dc:subject>električna energija</dc:subject><dc:subject>sončna elektrarna</dc:subject><dc:subject>vetrna elektrarna</dc:subject><dc:subject>poraba energije</dc:subject><dc:description>Obnovljivi viri energije predstavljajo prihodnost energetike. Glavna prednost obnovljivih virov je predvsem njihov vpliv na okolje. Zanimanje po vključevanju elektrarn na obnovljive vire v elektroenergetske sisteme se veča. Ob kombinaciji s konvencionalnimi elektrarnami elektroenergetski sistemi obratujejo normalno. Zaradi nestanovitnosti vetrne in sončne energije, pospešeno vključevanje teh elektrarn predstavlja številne izzive, ki jih rešujemo in jih bo potrebno upoštevati že v bližnji prihodnosti.  
Namen diplomskega dela je preučiti zmožnost pokrivanja porabe električne energije v izbranem okolju z obnovljivimi viri energije (OVE). Izbrali smo območje Gorenjske regije, ter se vprašali, kako realno bi bilo proizvesti vso potrebno energijo le z OVE v časovnem okviru 1.leta. 
Diplomskega dela smo se lotili tako, da smo si pridobili pomembne podatke za izračun proizvodnje električne energije iz OVE. To so bili vremenski podatki, saj imajo ti največji vpliv na OVE. S pomočjo omenjenih podatkov smo v programu MATLAB izvedli več vrst simulacij. Ugotovitve, do katerih smo prišli pa so naslednje. Električna energija, ki bi jo proizvedle sončne elektrarne na Gorenjskem, bi teoretično zadoščale porabi, vendar le ob idealnih vremenskih pogojih. Problem je, da vremenski pogoji skozi celo leto ne bodo idealni. Ena od rešitev je izgradnja vetrnih elektrarn. A Gorenjska regija ni primerna za izgradnjo teh, saj je hitrost samega vetra premajhna, da bi vetrne elektrarne dovolj delovale. Druga rešitev bi bila uporaba velikega števila velikih energijskih hranilnikov. A se tudi tu pojavi problem, saj so potrebne velike količine energije, ki je potrebno shraniti. Še ena možnost bi bila uporaba konvencionalnih virov energije v kombinaciji z OVE, ko proizvodnja električne energije ne zadošča porabi. Na koncu smo prišli do ugotovitev, da v realni situaciji vetrne in sončne elektrarne ne proizvedejo dovolj električne energije za Gorenjsko regijo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-05 13:15:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139595</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 58841</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 120263683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
