Učinki zgodnjega aktivnega in aktivno-asistiranega gibanja na izide zdravljenja po rekonstrukciji rupture rotatorne manšete - pregled literatureOšlak, Andreja (Avtor) Kacin, Alan (Mentor) Brezovar, Tjaž (Komentor) Hlebš, Sonja (Recenzent) diplomska delafizioterapijaruptura rotatorne manšetepooperativna rehabilitacijazgodnje aktivno gibanjezgodnje aktivno asistirano gibanjeUvod: Tetive mišic rotatorne manšete v veliki meri skrbijo za dinamično stabilnost glenohumeralnega sklepa, zato lahko ruptura povzroči nestabilnost in disfunkcijo. Glavni cilj rekonstrukcije rupture rotatorne manšete je obnovitev njene funkcije, na uspeh pa pomembno vpliva pooperativna fizioterapija. V grobem obstajata dva možna pristopa zdravljenja in sicer tradicionalen pristop z omejevanjem gibanja ali bolj agresiven pristop z zgodnjo aktivacijo mišic. V literaturi je možno zaslediti dokaze o negativnih in pozitivnih učinkih zgodnjega aktivnega gibanja. Namen: Namen diplomskega dela je analizirati izsledke raziskav o učinkih zgodnjega aktivnega in aktivno asistiranega gibanja na izide rehabilitacije po rekonstrukciji rupture rotatorne manšete. Metode dela: Iskanje literature je potekalo s pregledom podatkovnih zbirk PubMed, PEDro in CINAHL. V pregled so bile vključeni randomizirani kontrolirani poskusi v angleškem jeziku, ki so bili objavljeni od leta 2000 do vključno decembra 2021. Rezultati: V pregled je bilo vključenih pet raziskav. Zasnove raziskav so paciente razdelile na skupino, ki je izvajala zgodnje aktivno gibanje in skupino, ki je z aktivnim gibanjem začela pozneje. Merjeni izidi so bili bolečina, raven funkcijske aktivnosti, kakovost življenja, zadovoljstvo pacientov, obseg pasivne in aktivne gibljivosti, mišična jakost, stanje rekonstruirane tetive in časovno vezana uspešnost celjenja tetive. Ugotovitve raziskav o učinkovitosti zgodnjega aktivnega gibanja na posamezno mero izida v posameznih časovnih obdobjih niso soglasne. V preiskovalnih skupinah raziskav je bilo prisotno hitrejše pridobivanje obsega gibljivosti, rezultati hkrati kažejo na mogoče pozitivne učinke hitrejšega lajšanja bolečine. Raziskave poročajo o odsotnosti statistično pomembnih razlik med skupinama v številu ponovnih ruptur. Razprava in zaključek: Zgodnje aktivno gibanje pozitivno vpliva na izide zdravljenja po rekonstrukciji rupture RM pri čemer povečano tveganje za ponovno rupturo ni dokazano. Na podlagi rezultatov raziskav lahko trdimo, da zgodnje aktivno gibanje v primerjavi z manj agresivnim pristopom prispeva k hitrejšemu vračanju obsega gibljivosti ramenskega sklepa. O kratkoročnih in dolgoročnih učinkih na bolečino, kakovost življenja in mišično jakost raziskave niso soglasne. Heterogenost raziskav otežuje primerjavo in interpretacijo rezultatov. Na podlagi sistematičnega pregleda ni mogoče nedvomno opredeliti, da sta zgodnje gibanje in mišična aktivnost klinično uspešnejša. Za opredelitev tega so potrebne nadaljnje raziskave na tem področju.[A. Ošlak]20222022-09-04 07:46:43Diplomsko delo/naloga139549UDK: 615.8VisID: 115553COBISS_ID: 120243459sl