Uporabnost ultrazvoka in mehkotkivne geometrične verifikacije pri obsevanju raka materničnega vratuPušnik, Nina (Avtor) Ugovšek, Aleksandra (Avtor) Žager Marciuš, Valerija (Mentor) Salmič, Klemen (Komentor) Medič, Mojca (Recenzent) diplomska delaradiološka tehnologijarak materničnega vraturadioterapijaultrazvokUvod: Rak materničnega vratu je v preteklosti veljal za najpogostejši rak med ženskami v razvitem svetu, in še danes prevladuje v manj razvitih državah. Glavni dejavnik tveganja za razvoj raka materničnega vratu je okužba s humani papiloma virusom (HPV). Pri zdravljenju z obsevanjem je gibanje obsevalnega volumna pogost pojav. Možni razlogi so sprememba položaja maternice, sečnega mehurja oziroma rektuma med obsevanjem. Med posameznimi obsevanji so prisotna odstopanja v polnjenosti volumna sečnega mehurja, kar posledično vpliva na položaj obsevalnega volumna. Namen: Ugotoviti dejansko potrebo po uporabi ultrazvoka pred vsakim obsevanjem in pogostost uporabe dodatne slikovne verifikacije z računalniško tomografijo s stožčastim snopom (CBCT) pri obsevanju bolnic z rakom materničnega vratu. Metode dela: V retrospektivno raziskavo s sekundarno analizo podatkov smo vključili 17 izbranih bolnic z rakom materničnega vratu, ki so bile radikalno obsevane z volumetrično modulirano ločno terapijo (VMAT) na Oddelku za teleradioterapijo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Izbrano časovno obdobje je bilo med 10. 6. 2020 in 31. 12. 2021. Podatke smo analizirali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2016 in IBM SPSS Statistics 26. Rezultati: V rezultatih smo ugotovili, da med številom opravljenih UZ in številom dodatnih CBCT slikovnih metod ni statistično značilne povezave. Pri translacijskih premikih v vertikalni in longitudinalni smeri ni bilo statistično značilnih razlik, v lateralnem premiku (levo / desno) pa je obstajala statistično značilna razlika. Večji premiki so bili zaznani v anteriorni, inferiorni ter levi smeri. Pri rotacijskih premikih v naklonu in nagibu ni bilo statistično značilnih razlik, le te so se pojavile v odklonu. Prav tako ni statistično značilnih razlik med nagibi v smeri in nasprotni smeri urinega kazalca. Razprava in zaključek: Na podlagi analize podatkov smo ugotovili, da ima polnjenost sečnega mehurja vpliv na natančnost položaja obsevalnega volumna, kot tudi, da neuporaba UZ pred vsakim obsevanjem ne poveča potrebe po dodatni uporabi slikovne verifikacije s CBCT. Prav tako na ustrezno polnjenost mehurja vpliva upoštevanje navodil bolnice glede pitja tekočine pred obsevanjem, ledvična funkcija ter vpliv radioterapije na izločanje urina.[N. Pušnik; A. Ugovšek]20222022-09-04 07:46:07Diplomsko delo/naloga139544UDK: 616-07VisID: 115550COBISS_ID: 120371971sl