<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pozabljeni konflikti: Zahodna Sahara</dc:title><dc:creator>Premrov,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jezernik,	Božidar	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lunaček Brumen,	Ana Sarah	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Zahodna Sahara</dc:subject><dc:subject>Sahravijci</dc:subject><dc:subject>miren odpor</dc:subject><dc:subject>osamosvojitev</dc:subject><dc:subject>intifada</dc:subject><dc:subject>družbena omrežja</dc:subject><dc:description>Zakaj konflikt postane pozabljen? Na primeru ozemlja Zahodne Sahare v severni Afriki diplomsko delo raziskuje, zakaj je do konflikta prišlo, zakaj še vedno traja in kako bi lahko družbena omrežja pripomogla k ozaveščanju le-tega. 	
Raziskavo je spodbudila seminarska naloga pri predmetu antropologija migracij v drugem letniku dodiplomskega študija. V sklopu predmeta nam je bilo omogočeno terensko delo v Maroku in tam sem se prvič srečal s temo Zahodne Sahare. Že pred odhodom na terensko delo se mi je ob iskanju gradiva porodilo glavno vprašanje naloge: »Zakaj nihče ne govori o tem konfliktu?« 
S pomočjo zgodovinske literature v delu predstavim zgodovino Zahodne Sahare, od časov pred začetkom vojne z Marokom leta 1976, nastanek fronte Polisario, prvih poskusov referenduma, do podpisa premirja leta 1991. V zgodovinskem delu se naloga močno nasloni na delo Pabla San Martina: Western Sahara: The Refugee Nation (2010). V drugem delu raziskava prikaže, kako so se Sahravijci soočili z življenjem na okupiranem območju pod upravo Maroka. V delu orišem, kako so se v prvih letih po vojni na okupiranem območju Sahravijci odločili za mirne proteste in kako so se po letih nereševanja konflikta in apatičnosti vseh vpletenih ponovno odločili za vojno. V tem delu se kot avtor osredotočim na razmerje med mirnim uporom in vojno ter skušam na podlagi drugih avtorjev podati možno rešitev za zaključek konflikta. 
V zadnjem delu naloge govorim o družbenih omrežjih in internetu kot orodju, ki bi lahko pripomoglo ozaveščati svetovno javnost o konfliktu, analiziram pa tudi nekaj glavnih organizacij iz Evrope in Zahodne Sahare, ki že nekaj časa opozarjajo na konflikt in krivice, ki jih vsakodnevno doživljajo Sahravijci.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-04 07:45:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139539</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 502863</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
