<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Genetske osnove tolerance za herbicide pri kmetijskih rastlinah</dc:title><dc:creator>Ajdnik,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakše,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Herbicidi</dc:subject><dc:subject>toleranca za herbicide</dc:subject><dc:subject>encimi</dc:subject><dc:subject>gensko spremenjene rastline</dc:subject><dc:description>Pridelava hrane se bo morala v prihodnosti povečati, da bi zadovoljila prehranske potrebe ljudi, katerih število stalno narašča. Zato je smiselno uporabiti genetske tehnike za izboljšanje pridelkov, saj je mogoče pridelati rastline z želenimi lastnostmi in celo povečati pridelke. Komercialni uspeh gensko spremenjenih rastlin (GSR) je pokazal uspešnost izbranih lastnosti pri pridelkih z njihovo uporabo. Pomembne lastnosti GSR  vključujejo izboljšano in učinkovitejše zatiranje plevela, manjše izgube zaradi škodljivcev, virusov in manjšo potrebo po insekticidih, zmanjšanje izgub po spravilu pridelka, daljšega roka uporabnosti, odpornosti proti skladiščnim škodljivcem, večjo prehransko kakovost in učinkovitejšo proizvodnjo hibridnega semena. Pleveli že dlje časa povzročajo precejšnje izgube v kmetijstvu, saj so odgovorni za 10 % zmanjšanja kmetijske pridelavo na letni ravni. Za povečanje le te, je ekonomično učinkovito tretiranje posevkov s herbicidi. Pretirana uporaba sodobnih herbicidov pa lahko povzroči hiter razvoj plevelov, ki postanejo odporni proti herbicidom. Z vključevanjem tolerance za herbicide v poljščine, pridobimo nov način zagotavljanja selektivnosti ter izboljšanja varnosti in pridelave poljščin. Herbicidi delujejo na ključne encime v rastlinski presnovni poti, ki motijo nastajanje, rastlinske hrane in jo sčasoma uničijo. Nekatere rastline so to lastnost morda pridobile s selekcijo ali mutacijo, v zadnjem času pa so lahko rastline spremenjene z genskim inženiringom. Strategije tolerance so naslednje: tvorba nove beljakovine, ki razstruplja herbicid; sprememba ciljne beljakovine herbicida, tako da herbicid nanjo ne vpliva; ali nastanek fizičnih ali fizioloških ovir, ki preprečujejo vstop herbicida v rastlino. V svoji diplomski nalogi se bom osredotočila na mehanizme delovanja GSR odpornih proti herbicidom, tarčna mesta in za zaključek še konkretni primeri gensko spremenjenih poljščin s toleranco za herbicide.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-03 07:16:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139486</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 208453</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 119911939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
