<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Geokemična in izotopska karakterizacija žveplenih izvirov v okolici Izole</dc:title><dc:creator>Šušmelj,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žvab Rožič,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenec,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vreča,	Polona	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kraški podmorski izviri</dc:subject><dc:subject>hidrogeokemija</dc:subject><dc:subject>izotopi</dc:subject><dc:subject>žvepleni izviri</dc:subject><dc:subject>Žumrove kotanje</dc:subject><dc:description>Vzdolž obale med Izolo in rtičem Ronek se nahaja dvanajst podmorskih kotanj lijakaste oblike, imenovane tudi Žumrove kotanje, v katerih so izviri. Voda v teh kraških podmorskih izvirih ima povišano temperaturo, močno smrdi po žveplu, termomineralna voda s takimi lastnostmi pa je na kopnem Izole poznana že stoletja, kjer so jo tudi izkoriščali za terme. Izviri so vezani na pojavljanje alveolinsko-numulitnih apnencev Izolske antiklinale. V podmorskih izvirih in kopenskem žveplenem izviru smo ob primerjavi z vodo v vrtini, sladkovodnimi izviri, vodotoki in morsko vodo raziskovali fizikalno-kemijske, geokemične in izotopske značilnosti, da bi bolje razumeli njihove značilnosti, izvor vode in razširili poznavanje dinamike podzemnih vod na območju Izole. Trije sklopi vzorčenja so potekali junija in julija 2020, oktobra 2020 in aprila 2021, ko smo vzorcem merili fizikalno-kemijske parametre (T, pH, EC, TDS, ORP, DO) in vodo vzorčili za nadaljnje laboratorijske analize: geokemična sestava (kationi, anioni), izotopska sestava kisika (?18O) in vodika (?2H), totalno alkalnost (TA), izotopska sestava ogljika v raztopljenem anorganskem ogljiku (?13C-DIC), vsebnosti tritija (3H), izotopsko razmerje stroncija (87Sr/86Sr) in izotopska sestava žvepla (?34S-SO4) in kisika (?18O-SO4) v sulfatu. Na podlagi rezultatov analiz smo ugotovili, da ima voda v podmorskih izvirih drugačne geokemične značilnosti kot drugi izviri na kopnem. Prisotnost žvepla je verjetno vezana na prisotnost premoga v Liburnijski formaciji. Izvirska voda se meša z morsko vodo. Pri vzorcih podmorskih izvirov je bilo vzorčenje problematično, saj smo zajeli še dodatno morsko vodo. Ugotovili smo, da je vzorčenje z brizgami uspešnejše od vzorčenja z Niskinom. Poleg prisotnosti morske vode smo ugotovili, da izvire napaja tudi padavinska voda, podzemna voda karbonatnega vodonosnika in žveplena voda. Zaznali smo prisotnost razgradnje organske snovi, ki je lahko posledica pojavljanja premoga, termalne značilnosti pa so verjetno posledica narivne aktivnosti območja.</dc:description><dc:publisher>[K. Šušmelj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-02 09:01:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139439</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 55</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 87149</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 121260803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
