<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primeri dobre prakse na področju rejništva v evropskih državah</dc:title><dc:creator>Kuselj,	Taja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zaviršek,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rejništvo</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>istospolni pari</dc:subject><dc:subject>otroci z ovirami</dc:subject><dc:subject>stari ljudje</dc:subject><dc:description>V svojem diplomskem delu sem raziskovala primere dobre prakse na področju rejništva v 
evropskih državah. V teoretičnem delu sem predstavila razlike in podobnosti med matično ter 
rejniško družino. Predstavila sem področje rejništva, kako je to urejeno v Sloveniji in kakšna je 
vloga socialnega dela v sistemu rejništva. Nadaljevala sem s primeri dobre prakse v evropskih 
državah na treh področjih, in sicer istospolno usmerjeni pari kot rejniki, otroci z ovirami v 
rejništvu in rejništvo starih ljudi. S primerjalno analizo, ki sem jo naredila v empiričnem delu,
sem želela izvedeti, kakšno vrsto usposabljanja za delo z otroki z ovirami v rejniškem sistemu 
imamo pri nas in kakšno je v drugih evropskih državah. Zanimalo me je tudi, kako so v Sloveniji 
v sistem rejništva vključene istospolne družine /pari v primerjavi z ureditvami na tem področju 
v tujini. Želela pa sem tudi ugotoviti, ali bi lahko bil model dobre prakse rejništva starih ljudi 
iz drugih evropskih držav alternativa oskrbe za stare v Sloveniji. Izbrano gradivo sem 
pregledala in preverila, če njihova vsebina ustreza kriteriju dobre prakse, ki sem ga določila s 
pomočjo dela Vesne Leskošek: Koncepti socialnega dela med teorijo in prakso. Ustrezne 
primere dobre prakse sem primerjala z ureditvami na tem področju v Sloveniji. Prišla sem do 
ugotovitve, da pri nas nimamo specializiranega rejništva in dodatnih specializiranih 
usposabljanj za rejnike in da je rejništvo otrok z ovirami pri nas slabo raziskano. Ugotovila sem 
tudi, da velikih razlik med vključevanjem istospolno usmerjenih parov v sistem rejništva v tujini 
in pri nas ni. Največje spremembe pri nediskriminatorni obravnavi so prinesle spremembe v 
zakonu. Spoznala sem tudi, da bi rejništvo starih ljudi lahko bila alternativna veja oskrbe za 
stare v Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[T. Kuselj]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-02 09:01:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139429</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-782.42</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 37883</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 142690307</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
