Delitev skupnega premoženja zakoncevMulej, Tine (Avtor) Novak, Barbara (Mentor) skupno premoženjedelitev skupnega premoženjaposebno premoženjepravdni postopeknepravdni postopekDružinski zakonikDa govorimo o nastanku skupnega premoženja zakoncev, morata biti izpolnjena dva pogoja in sicer, premoženje mora biti pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma življenjski skupnosti in pridobljeno mora biti z delom ali odplačno. Vsak zakonec ima tudi svoje posebno premoženje. Posebno premoženje ne spada v skupno premoženje, in z njim zakonec razpolaga samostojno. Obe vrsti premoženja zakoncev sta v magistrski nalogi predstavljeni z specifikami, ob upoštevanju aktualne sodne prakse. V praksi pogosto prihaja tudi do različnega prelivanja premoženjskih kategorij in sicer vlaganja posebnega premoženja enega od zakoncev v skupno premoženje, vlaganje posebnega premoženja enega od zakoncev v posebno premoženje drugega zakonca in vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev. Različne oblike prelivanja sem opisal na različnih življenjsko najpogostejših primerih ter pri tem upošteval tudi sodno prakso. Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18- v nadaljevanju DZ), je na premoženjska razmerja zakoncev vnesel številne novosti. Bistvena novost je, da se lahko zakonca ali zunajzakonska partnerja ali partnerja iz partnerske skupnosti s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij (predporočna pogodba) dogovorita o vsebini premoženjskega režima. S to spremembo smo v slovenski pravni red uvedli pogodbeni premoženjski režim. Pred tem je veljal samo zakoniti premoženjski režim. S sprejetjem DZ so določbe zakonitega premoženjskega režima prešle iz kogentnih v dispozitivne. Postopek razdelitve skupnega premoženja poteka v nepravdnem in v pravdnem postopku. Sodišče bo v nepravdnem postopku o delitvi skupnega premoženja odločalo le, če med zakoncema ni spora o predmetu delitve in o velikosti njunih deležev. Potrebno je vedeti tudi, da pri delitvi skupnega premoženja velja pravna domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju. V kolikor med zakoncema ne bo dogovora oziroma soglasja o višini deležev na skupnem premoženju ter obsegu skupnega premoženja, oziroma bo podano nestrinjanje s pravno domnevo o enakosti deležev na skupnem premoženju, bo nepravdno sodišče prekinilo postopek ter zakonca (čigar pravica oziroma zatrjevanje je manj verjetno) napotilo na pravdo.20222022-09-02 09:00:03Magistrsko delo/naloga139416VisID: 105845COBISS_ID: 122416131sl