Vpliv kombinirane dihalno-mišične tehnike sproščanja na spremenljivost frekvence srčnega utripa pri pacientih po akutnem miokardnem infarktuMlakar, Nataša (Avtor) Kacin, Alan (Mentor) Enova, Dušan (Komentor) Jakovljević, Miroljub (Recenzent) magistrska delafizioterapijaakutni miokardni infarktizometrična mišična kontrakcijadihanjespremenljivost frekvence srčnega utripaUvod: Tako dihanje kot aktivacija skeletnih mišic vplivata na vegetativni živčni sistem in na frekvenco srčnega utripa. V zadnjem obdobju se uveljavlja tehnika sproščanja telesa, pri kateri združimo resonančno dihanje in izometrično mišično kontrakcijo, ki se odraža v povečani spremenljivosti frekvence srčnega utripa (SFSU). Proučevanje učinkovitosti tehnik za povečanje SFSU pri pacientih po akutnem miokardnem infarktu (AMI) je klinično pomembno, saj je višja SFSU povezana z večjo stopnjo preživetja pri pacientih po AMI. Namen: Proučiti, ali velikost aktivne mišične mase med izvajanjem kombinirane dihalno-mišične tehnike sproščanja pomembno vpliva na SFSU pri ljudeh po AMI. Metode dela: Vključenih je bilo 20 pacientov po AMI, ki so obiskovali program kardiološke rehabilitacije. Pacienti so izvajali triminutno kombinirano dihalno-mišično tehniko sproščanja telesa sede. Izvajali so resonančno dihanje s frekvenco 0,1 Hz. V fazi vdiha so pri ~80° fleksije kolena izometrično napeli ekstenzorje kolena, v fazi izdiha pa so mišice sprostili. Vsak pacient je izvedel tehniko tako z enonožnim kot z dvonožnim napenjanjem mišic, čemur je sledila izvedba Stroopovega testa. Srčno frekvenco smo merili z merilnikom EKG. Izračunali smo povprečja frekvenčnih vrednosti SFSU (nizkofrekvenčno (LF) in visokofrekvenčno (HF) komponento spektra moči ter razmerje med njima (LF/HF)) v opazovanih časovnih intervalih. Razlike v povprečjih smo testirali z 2 × 3 faktorsko ANOVA in Tukeyevim HSD post hoc testom. Rezultati: Med izvajanjem tako enonožne kot dvonožne dihalno-mišične tehnike je prišlo do statistično pomembnih sprememb v SFSU (p < 0,05), in sicer do povečanja vrednosti LF in LF/HF ter zmanjšanja vrednosti HF. Med enonožno in dvonožno tehniko sproščanja nismo zaznali pomembnih razlik (p > 0,05) za katero koli od vrednostih SFSU. Prav tako nismo zaznali pomembnih razlik (p > 0,05) za nobeno od frekvenčnih vrednosti SFSU med izvedbo Stroopovega testa po izvedbi enonožne in dvonožne tehnike sproščanja. Razprava in zaključek: Kombinirana dihalno-mišična tehnika sproščanja z izometrično mišično kontrakcijo povzroči akutno povečevanje SFSU pri pacientih po AMI, zato ima potencial za klinično rabo. Z našo raziskavo nismo zaznali pomembnega učinka velikosti aktivne mišične mase med izvajanjem tehnike na spremembo SFSU. Zaradi majhnosti in raznolikosti vzorca je bila moč statističnih analiz majhna, zato so potrebne dodatne raziskave na večjem številu pacientov.[N. Mlakar]20222022-09-02 07:46:39Magistrsko delo/naloga139396UDK: 615.8VisID: 115480COBISS_ID: 120514563sl