<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stališča do oseb s posebnimi potrebami v izbranih področjih bivše Jugoslavije</dc:title><dc:creator>Begić,	Emina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>posebne potrebe</dc:subject><dc:description>V preteklosti so imeli ljudje do oseb s posebnimi potrebami negativno in netolorantno stališče.
To je vplivalo na njihovo življenje in je onemogočilo njihovo vključevanje v širše okolje.
Glavni namen magistrskega dela je bil raziskati vpliv različnih sociodemografskih značilnosti
na oblikovanje stališč do oseb s posebnimi potrebami v izbranih področjih bivše Jugoslavije.
V teoretičnem delu smo s pomočjo literature najprej opredelili izraz Jugoslavija. Vzorec, na
katerem temelji naš razikovali del, sestavlja populacija, ki prihaja iz različnih delov bivše
Jugoslavije. Glede na zakonodajno osnovo izbranih držav bivše Jugoslavije smo v teoretičnem
delu opredelili posebne potrebe in podrobno opisali vsako njihovo skupino. V nadaljevanju
smo opisali prehod iz medicinskega modela na socialni in opredelili pojem integracija in
inkluzija. V nadaljevanju smo se dotaknili vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi
potrebami. Na koncu smo razložili pojem stališč.
Empirični del je temeljil na deskriptivi in kavzalno-neeksperimentalni metodi pedagoškega
raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na vzorcu različnih strokovnih profilov v izbranih
področjih bivše Jugoslavije, in sicer Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije in Črne
gore. V raziskavi je sodelovalo 296 oseb, ki so odgovarjali na zaprta vprašanja, posredovana
v obliki ankete. Socidemografska značilnost »mesto bivanja« je dodana v hipotezo. Preučavali
smo vpliv različnih socidemografskih značilnosti na oblikovanje stališča do oseb s posebnimi
potrebami glede na spol, starost, stopnjo dosežene izobrazbe, mesto in kraj bivanja.
Rezultati so pokazali, da anketirane osebe, ki prihajajo iz določenih področjih bivše
Jugoslavije, imajo pozitivno stališče do oseb s posebnimi potrebami. V raziskovalnem delu
nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med udeleženci glede starosti in države bivanja.
Statistično pomembne razlike smo ugotovili pri naslednjih socidemografskih značilnosti, in
sicer med spoloma in mestom bivanja. Moške osebe so pokazale večje strinjanje s stališčih kot
ženske. Statistično pomembne razlike so se pojavile tudi glede osebne izkušnje. Osebe, ki so
imele manj izkušenj, so se bolj strinjale s stališči. Anketirane osebe so izpostavile, da se
najmanj strinjajo s trditvami, kot so: »Izogibam se očesnemu stiku z osebo s posebnimi
potrebami« in »Osebe s posebnimi potrebami so nesposobni in nekoristni člani družbe«.
Spoznanja: »Osebe s posebnimi potrebami imajo enake potrebe po ljubezni, sprejetosti, delu
in učenju kot osebe brez njih«, »Družba je dolžna, da prilagodi okolje osebam s posebnimi
potrebami (dostopnost, mobilnost, prilagoditve …)« in »Prostovoljno delo in sodelovanje v
humanitarnih akcijah pripomore k večjemu ozaveščanju in razumevanju oseb s posebnimi
potrebami« so trditve, s katerimi so se anketirane osebe najbolj strinjale.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-09-01 08:26:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139214</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 118384899</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
