Učinek prevzemanja vloge staršev na duševno zdravje mladostnikovBuh, Sara (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) Kavčič, Tina (Recenzent) diplomska delazdravstvena negaotrokovo prevzemanje starševskih vlogduševno zdravjemladostništvoUvod: Duševno zdravje je bistveni sestavni del zdravja in je več kot le odsotnost duševnih motenj in invalidnosti. Zgodnja leta otrokovega življenja so zelo pomembna za kasnejše duševno zdravje, saj se v tem obdobju razvijejo sposobnosti, ki neposredno vplivajo na duševno zdravje v odrasli dobi. Starši oz. družinski člani, ki so prvi otrokovi učitelji, nosijo pomembno odgovornost, da otrok razvije zdravo in uspešno življenje ter postane neodvisen. Pomemben dejavnik, ki vpliva na dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov je zadostna starševska podpora; brez podpore staršev so mladostniki izpostavljeni večjemu tveganju za psihološke stiske. Pomemben dejavnik, ki lahko privede do težav v duševnem zdravju, je čustvena oblika nasilja s strani staršev, kamor sodi otrokovo prevzemanje starševskih vlog. Gre za proces, s katerim se otroku dodeli vlogo odrasle osebe. Otrok prevzame čustveno in instrumentalno odgovornost, ki bi jo običajno moral opravljati starš, pri tem pa otrok zanemari svoje potrebe, da zadovolji potrebe staršev. Namen: Namen diplomskega dela je preučiti relevantno literaturo in raziskati, kateri so dejavniki tveganja za otrokovo prevzemanje starševskih vlog ter kakšen je učinek tega na duševno zdravje mladostnikov. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja. Narejen je bil sistematičen pregled slovenske in tuje strokovne literature s pomočjo brskalnika PubMed ter podatkovnih baz, kot so Google Učenjak, Cinahl in Medline. V pregled je bila vključena v celoti prosto dostopna literatura, objavljena od leta 2000 dalje. Rezultati: Zapleteno razmerje med staršem in otrokom lahko ogrozi družinske vloge, medosebne meje in normalen ter zdrav razvoj otroka oz. mladostnika. Obstoječa literatura o otrokovem prevzemanju starševskih vlog je pokazala, da je proces v resnici škodljiv za večino otrok in ga je mogoče povezati s slabim funkcioniranjem v odrasli dobi. Kako škodljive bodo posledice otrokovega prevzemanja starševskih vlog, je odvisno od več dejavnikov. Najpomembnejši dejavnik za pojav negativnih učinkov tega procesa je starost, pri kateri je mladostnik pričel prevzemati starševske vloge, poleg tega pa sta pomembna dejavnika tudi trajanje ter pogostost stresa, ki ga je mladostnik doživljal kot otrok. Kljub omenjenim škodljivim učinkom otrokovega prevzemanja starševskih vlog ta proces ni vedno škodljiv. Če so naloge primerne otrokovi starosti in razvoju ter so primerne kulturnim in družinskih vidikom, ima lahko otrokovo prevzemanje starševskih vlog pozitivne učinke, saj otrok s prevzemanjem starševskih vlog pridobi občutek zrelosti in samozavesti. Razprava in zaključek: Otrokovo prevzemanje starševskih vlog povezujemo predvsem z negativnimi posledicami tega procesa. Mladi se lahko dolgoročno spopadajo s težkimi situacijami, kar lahko povzroči kopičenje napetosti in težav, zato je treba mladostnikom zagotoviti ustrezno podporo s sodelovanjem v kognitivno-vedenjski terapiji.[S. Buh]20222022-08-31 07:46:15Diplomsko delo/naloga139116UDK: 616-083VisID: 115412COBISS_ID: 119752707sl