<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba klinične supervizije za preprečevanje stresa pri medicinskih sestrah v bolnišničnem okolju</dc:title><dc:creator>Vukančić,	Dijana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Thaler,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovijač,	Darja	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Tina	(Član komisije za zagovor)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>izgorelost</dc:subject><dc:subject>klinična supervizija</dc:subject><dc:subject>supervizant</dc:subject><dc:description>Uvod: Ne glede na to, ali delamo s pacienti kratkoročno ali dolgoročno, zahteve, povezane z zagotavljanjem storitev tej edinstveni populaciji bolnikov, niso nepomembne. Zdravstvene organizacije bi si morale prizadevati za zagotavljanje takih delovnih pogojev, ki bi zmanjšali vpliv stresa in zaposlenim omogočili določeno raven kakovosti delovnega življenja. V zdravstvu se kot veja podporne dejavnosti počasi, vendar vidno umešča klinična supervizija. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti,  kako uporaba klinične supervizije vpliva na preprečevanje stresa pri zdravstvenih delavcih v bolnišničnem okolju. Metode dela: Za doseganje namena diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, ki temelji na sistematičnem pregledu literature. Pregled literature je potekal od aprila do junija 2022. Zadetke smo ožili z omejitvenimi kriteriji: obdobje 2012–2022, jezik besedila angleščina in slovenščina, brezplačna dostopnost primernih člankov na podlagi pregledanih izvlečkov v polnem besedilu in recenzirani prispevki. Rezultati: V pregled je bilo vključenih 13 študij, vključno z osmimi kvantitativnimi, dvema kvalitativnima in tremi mešanimi metodami. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je učinkovita klinična supervizija povezana z nižjo stopnjo stresa, izgorelostjo in zadrževanjem osebja znotraj institucij. Kvalitativne ugotovitve so pokazale, da zdravstveni delavci menijo, da bi ustrezna klinična supervizija lahko zmanjšala tveganje za izgorelost, medtem ko lahko neustrezna klinična supervizija vodi v stres in izgorelost. Dokazi iz kvantitativnih in kvalitativnih študij so se medsebojno dopolnjevali. Razprava in zaključek: Klinična supervizija  lahko različno vpliva na rezultate zdravstvene nege. Zdi se, da na smer tega učinka vplivata učinkovitost tako zagotovljene klinične supervizije kot kliničnega supervizorja. To poudarja potrebo, da zdravstvene organizacije vlagajo v visokokakovosto prakso supervizije, če želimo doseči največje koristi od klinične supervizije.</dc:description><dc:publisher>[D. Vukančić]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-08-31 07:46:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>139114</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 616-083</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 115411</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 119731715</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
